Če vas je naslov spomnil na film Pogovoriti se morava o Kevinu (2011), je to njegov namen. Učno gradivo je množični morilec šolarjev. Ubija domišljijo, ustvarjalnost, raznolikost mišljenja, učenja, spopadanja z izzivi in izpolnjevanja nalog. Puščobno, enolično, nesmiselno in neživljenjsko učno gradivo ustvarja sovražnike šole, izobrazbe in omike. Ustvarja topoumneže, ki hočejo nehati misliti, ker je to preveč bedno. Ustvarja bedake, ki hočejo gospodarja in pod njegovim vodstvom uničiti vse, kar jih bega – kar je v tej družbi raznolikega in lepega.

… karavana sovraštva pa gre naprej …

»Človeška neumnost ne pozna meja,« pravi pregovor. Pravzaprav jih pozna – neumni so vedno tisti drugi: predniki, tujci, sosedje, mrzli sorodniki in drugi družinski člani, nikoli pa mi. Predniki so balzamirali krokodile, tujci častijo krave, sosedje kosijo ob nedeljah, mrzli sorodniki (ne) volijo SDS, drugi družinski člani težijo za vsako figo, mi pa se sredi vseh teh neumnosti zgolj trudimo preživeti.

Vsi, ki so odgovorni za varnost, nas prepričujejo, kako živimo v varni državi, kako imajo odgovorni organi vse pod kontrolo. Njihovi veliki šefi lajnajo stare oguljene stavke, ki ljudi delajo še bolj zmedene in negotove. V državi ni nekoga, ki bi mu ljudje zaupali, verjeli v resničnost njegovih izjav. Obkroženi smo z gospodo na visokih in odgovornih položajih, ki nas zavajajo z izjavami, ki nas ne pomirjajo. Njihovo besedičenje je namenjeno predvsem, da z njim opravičujejo napake in slab nadzor nad vodenjem resorja.

V soboto, 15. septembra, bo minilo natanko deset let od stečaja ameriške banke Lehman Brothers, ki označuje uradni začetek ene največjih globalnih finančnih kriz, ki je sprožila veliko gospodarsko, ekonomsko in družbeno krizo. Posledice čutimo še danes. Zelo narobe je verjeti, da je ta kriza rešena, čeprav se navzven morda komu res zdi tako – gospodarska rast se krepi, nezaposlenost se zmanjšuje, potrošniki več trošijo. Vendar je to predvsem posledica ogromnih finančnih injekcij največjih centralnih bank in obsežnega zadolževanja, ne pa kakšnih resnih sprememb, zaradi katerih bi lahko verjeli, da nas ne bo doletela nova, morda še hujša kriza.

Pravzaprav niti nismo presenečeni s »Štajersko vardo«, saj se že ves čas osamosvojitve pojavljajo nekakšni mladci v uniformah, paradirajo in se »slikajo« za medije. Tako so se pojavili v Kočevski Reki kot spomin na postrojitev TO v decembru 1990 in to počnejo skoraj vsako leto. Videli smo nekakšne bojevnike v črnih uniformah v Poljanski dolini in v Novem mestu kot skupina znane ekstremistične skupine »Blood and Honor«. Z njimi se je družil in prijateljeval aktualni poslanec Državnega zbora, ki je v prejšnjem mandatu bil celo predsednik Odbora za obrambo. Potem je predsednik SDS Janša prišel na plano z idejo Nacionalne garde, ki naj bi štela 25.000 izurjenih bojevnikov. Na domobranskih proslavah paradirajo mladi v uniformah zloglasne »Slowenische Hilfpolizei«, ki je prisegla zvestobo Hitlerju. Nato so v javnost prispele slike mladcev v uniformah, kako se urijo v neki telovadnici. Tajno se urijo ostrostrelci celo na vojaškem strelišču, vodi jih vidni član stranke SDS. Zato menimo, da Šiškova Varda za poznavalce ni presenečenje. Pozornost vzbuja število teh mladcev, zakritost obrazov ter oborožitev s koli in sekirami. Nekako tako je začel svojo zločinsko pot in vzpon na oblast solnograški slikopisec. Njegova SA (Sturm Abteilung - Jurišni odred) je tudi s koli in sekirami razbijala judovske trgovine, pretepala levičarje ter v tajnosti tudi morila. Kasneje je iz te organizacije nastala SS (Schutzstaffel – zaščitni oddelek), ki je bila na zavezniškem sodišču v Nürnbergu po 2. svetovni vojni obsojena kot zločinska organizacija.

»Kaj je to: počitnice?« vpraša invalid, in lahko mu povemo. Mogoče si jih bo potem lahko predstavljal, doživel pa jih ne bo …

Malokateri invalid gre na počitnice – je preveč zapleteno in predrago. Če gre, gre z očkom in mamico – tudi če je star 50 let. Ko očka in mamice ni več, bratcu in sestrici pa ni do tega, ne gre več na počitnice.

Fides je spet presenetil in dokazal, da staro razredno razmerje med delodajalcem in najemnim delavcem, ni tako zelo napeto, kot sta še nedavnega trdila minister za javno upravo in premier. Za dinamiko plačnih pogajanj v javnem sektorju je spet tiho zdrsnilo v neopaznost, oziroma iz sivega ozadja vsakodnevnih normalnosti spet ni izstopilo dejstvo, da dobijo ženske po petindvajsetem letu delovne dobe za vsako nadaljnje leto 0,43% moškim pa 0,33%. Razmerje med spoloma je, globalno zgodovinsko gledano, še bolj temeljno in trajnejše od razrednega.

Čeprav nova slovenska vlada, s premierjem g. Marjanom Šarcem na čelu, še niti začela ni z delom, se že sooča z močnim odporom oziroma bolje rečeno – s pravimi jurišnimi napadi. Zakaj napadati vlado, ki sploh še ni operativna? Ker je nevarna? Kdo se bori proti kom? Razmislimo.

Vstanite v suženjstvo zakleti Invalidi, prekleti!
Vstanite in postavite se že enkrat na noge, uprite se!
Zakaj pa ne?
Vas je strah, ne zmorete, ne znate, se vam ne da?
Da to ni mogoče ne drži,
ja, ja, ja, to je možno, to se da.