Domen Mezeg

Po izobrazbi sem geograf in polonist, pisanje pa je moj hobi. Začetki segajo v otroška leta, ko sem napisal nikdar objavljene pravljice. Najstniška leta so bila čas bloganja in besednih spopadov na forumih. Leta 2004 je Za in Proti, Zavod za kulturo dialoga, objavil razpis za esej z naslovom “Postal sem evropski državljan”. Moj esej je bil izbran med deseterico najboljših in nagrajen z obiskom evropskega parlamenta v Strasbourgu leta 2005. Po tem obdobju je sledilo nekajletno zatišje, vendar pa so se po letu 2010 moje objave pričele pojavljati v različnih tiskanih, še zlasti pa spletnih medijih.

Odkar obstaja človeštvo, obstaja tudi potreba po samoobrambi. To, kar se spreminja so okoliščine. Če so bili meč, kopje in buzdovan, še pred 200 ali 300 leti del vsakdana, so dandanes nekaj, kar najdemo le še v kakšnih ljubiteljskih viteških klubih, pri zbirateljih starin in v muzejih.

Gradnjo piramid, svetišč, katedral in pagod je tisočletja dolgo gnala skupna sila. Lahko bi jo imenovali človekovo hrepenenje po združitvi s Presežnim, želja po zbližanju z Nadnaravnim. S temi veličastnimi spomeniki preteklosti, je človek skušal preseči minljivost, ovekovečiti spomin na mogočneže, vladarstva in dogodke ter si odgovoriti na vprašanja po smislu.

Teorije zarote so od nekdaj obstajale. Poznali so jih že Stari Rimljani, vendar pa so se do današnjih dni “prelevile” v “mainstreamovski” pojav, ker so “mainsteream” mediji pač odpovedali. Resnica je prirejena, je selektivna. Povprečen bralec se je naveličal “starega trabanta”, ki ga vsakih nekaj kilometrov pusti na cedilu.