Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Pri nastajanju samostojne Slovenije je imel JJ zelo pomembno vlogo, zato smo ga njega dni tudi hvalili. Imel je pozitivno, konstruktivno vlogo. Pri rušenju te iste države je tudi imel pomembno vlogo. Imel je negativno, destruktivno vlogo, zato ga te dni ravno ne hvalimo. In danes, ko je obsojen na zapor, naj bi ga še rehabilitirali? Se je nekaterim ljudem v tej državi dokončno zmešalo?

Pravijo, da imajo pri rušenju države ključno vlogo denar, interesi, koristi in privilegiji. Kdo ima več interesov in privilegijev kot JJ, ki je bil zadnjih dvajset let in več nenehno v vladi ali blizu nje, je prvak stranke, ljubljeni voditelj in vse, kar hoče?

Govorijo tudi o evropskih vrednotah in stanju demokracije v deželi. Slavoj Žižek na svojih nastopih pogosto omeni kitajske in azijske vrednote, govori o kapitalizmu s takimi vrednotami, ki je do konca ciničen in povsem brutalen. Prav ima. Ne obstaja Evropa, obstaja pa kapitalistična, neoliberalna Evropa v primežu ZDA, zato je sklicevanje na evropske vrednote fašistoidno. Danes se ljudje vse bolj zbirajo na trgih in cestah, ker imajo takega kapitalizma in takih vrednot preprosto vrh glave. A v Sloveniji bi imeli desničarji radi še veliko več.

In kakšna je oblast, JJ jo je imel veliko let povsem v svojih rokah, ki ne upa poimenovati stricev iz ozadja? Neverjetno je, da bi se oblastniki in prvaki bali stricev, sivih eminenc in drugih bitij. Tega preprosto ni mogoče verjeti, kajti oblastniki se po definiciji ničesar in nikogar ne bojijo; se je pa vselej dobro bati oblastnikov, zlasti desnih, kajti oblast je moč, ki jo lahko v trenutku uporabijo zoper vsakogar, ki se ne strinja, misli drugače ali pa preprosto je drugačen.

Logika oblasti je zares zapletena. Vzemimo še enkrat pod drobnogled egiptovski primer. Generali so prevzeli oblast in ljudstvo jim vzklika. Na prvi pogled, za droben trenutek, je vse v najlepšem redu, saj je predsednik nesposoben in je prav, da so ga odstranili; a to je le videz, ki naj zapelje ljudi, zamegli oko in začara srce. Generali namreč še nikoli niso bili za demokracijo, saj zanjo preprosto niso usposobljeni; vrednot generalov si v resnici ne želi noben normalen človek.

Kaj se torej dogaja? Pri nas bi radi rehabilitirali JJ-ja, češ da je garant demokracije, vrednot, napredka, razvoja, sreče ljudi in vsega drugega. Kako je sploh mogoče tako razmišljati? Garant demokracije so namreč lahko le navadni ljudje, ki imajo dovolj poguma, da se upirajo vsakemu generalu, vsakršnemu oblastniku, vsakršnemu zapiranju občestvenih prostorov in krčenju možnosti za razvijanje posameznikov in njihovo srečo. Taka je definicija demokracije, ki se ni spremenila še iz antičnih časov, ko se je sploh pojavila, saj ljudje niso od nekdaj poznali demokracije.

Človeštvo večji del svojega obstoja ni imelo niti najmanjše ideje o demokraciji. Ta je izjemno pomembna, obenem pa je tudi krhka kot porcelan. In niti približno ni res, da jo imajo vsi ljudje radi. Resnica je daleč od tega; večina ljudi, zlasti pa oblastniki, demokracije kratko malo ne prenese, saj so že vzgojeni preveč avtoritarno in v duhu poslušnosti, in je niti ne razume.

Oblast zato nikoli ni demokratična in je vselej bolj ali manj cinična. Foucault je ničkolikokrat opozoril, da lahko deluje le, če so ljudje svobodni. Brez svobodnih ljudi in njihovega pristajanja na oblast ta preprosto ne more delovati.

In lahko se zgodi, kar se dogaja v Egiptu, kjer bodo verjetno generali odločali o prihodnosti države, dogaja pa se tudi v Sloveniji. Če bodo rehabilitirali JJ-ja, bo to pomenilo, da bodo spretno izkoristili svobodo ljudi in jim v naročje potisnili človeka, ki hoče vladati. Freud nam je že davno tega rekel: svobodni ljudje hočejo gospodarja in vsaj nekateri ga vselej tudi dobijo.

Daleč od tega, da bi ljudje hoteli biti svobodni. To niti slučajno ni res: ljudje hočejo imeti nad seboj oblast, ki jim pove, kaj naj počnejo in kako naj živijo, kako naj čutijo, čustvujejo, se vedejo, razlagajo svet; potem so pomirjeni, saj so poti jasno začrtane, cilji določeni, sovražniki, proti katerim se je treba boriti, nepridipravi, ki jih na poti ovirajo, pa tudi.

Potem se vsak dan znova borijo. Taki boji nikoli niso nežni, saj so brutalni in neizprosni, zato je nujno vse več strahu v državi, saj se je treba boriti zoper homoseksualce, lezbijke, transseksualce, intelektualce, marksiste, komuniste, priseljence in vse druge ljudi, ki niso pravi Slovenci. V Sloveniji je zato že veliko strahu, v Grčiji in Egiptu ga je še veliko več. Neoliberalni scenariji so namreč že skoraj povsem uničili Slovenijo, a oblastniki in njihovi strokovni podrepniki še vedno govorijo o privatiziranju in nevmešavanju države v gospodarstvo. Ko bodo povsem razmontirali državo, bodo ljudje bosi in goli pred Kapitalom, ki je neusmiljen. In ne smemo biti naivni: natanko to tudi hočejo, saj služijo Kapitalu, ki je kajpak vrhovni oblastnik, ki se mu hoče udinjati tudi JJ.

Očitno niti ne razmišljajo in tudi nikoli ne bodo, da ljudi varuje pred neusmiljenostjo Kapitala le država, varuje jih solidarnost, varuje jih demokracija, varujejo se sami, če delujejo skupaj, če strnejo vrste in jih medsebojne razlike ne motijo. Kapital je namreč treba omejevati, ne pa ga širiti čez vse meje.

V Egiptu je vojska opravila navidezno demokratično in hvalevredno delo, saj je odstranila nesposobnega voditelja. A to je šele začetek, kot sem že zapisal, kajti nad vsakim voditeljem je vrhovni oblastnik, ki je dandanes Kapital. Jutri bo zato huje, veliko huje, kajti podrejanje temu oblastniku uničuje vse drugo. Huje bo tudi v Sloveniji, saj bodo nesposobni, kastrirani levičarji in militantni desničarji omogočili Kapitalu, da se bo zavlekel še v zadnje pore življenja ljudi, potem pa ga ne bo izgnal nihče več – morda zgolj kakšna naravna katastrofa.

Če v Sloveniji pride na oblast desnica, bo demokracija, kolikor je sploh še imamo, dokončno onemogočena. To ne pomeni, da hvalim levico, saj je ta povsem nesposobna in egocentrična, pomeni pa napoved slabih časov, v katerih se bo znova potrdilo, da je imel Freud prav, ko je v razpravi Množična psihologija in analiza jaza zapisal, da ljudje, ko enkrat začutijo užitek v vladanju, zlepa ne odnehajo, saj ga hočejo še več, sledeč gospodarjem, seveda, ki vselej sledijo vrhovnemu gospodarju.

Harmonija je potem popolna, kajti tudi gospodarji hočejo še več užitka, ki jim ga zagotavljajo podložniki s svojim podrejanjem, zagotavlja pa jim ga tudi lastno hlapčevanju Njegovemu veličanstvu. Bojte se take harmonije!

O avtorju

Dušan Rutar

Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži