Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Včeraj mi je nekdo poslal basen, ki je res nadvse poučna, zato sem jo nekoliko dopolnil.

Živela je Mravljica, ki je bila zaposlena v privatnem podjetju Žblj d.d., kjer je pridno delala, ker je imela notranjo motivacijo za delo, kot pravijo psihologi, delo pa jo je tudi veselilo, kar pomeni, da je bila voljna delati tudi popoldan in čez vikend, če je bilo treba, poleg tega pa se je nenehno izpopolnjevala in izobraževala – doma in v tujini. Prav zaradi lastne motivacije, železne discipline, veščin, spretnosti, znanja in redoljubnosti je bila izjemno učinkovita, kreativna in priljubljena med sodelavci. Lahko bi rekli, da so verjeli vanjo, ona pa je verjela vanje, saj je bila prepričana, da je sodelovanje produktivnejše od dela v izoliranosti od drugih, v pogojih nenehnega tekmovanja, zategovanja pasu in tesnobe zaradi možnosti odpuščanja.

Direktor podjetja Žblj d.d. je bil Lev, samozavesten in odločen menedžer, usposobljen za delo s človeškimi viri in za dodajanje vrednosti. Bil je silno vesel, da je Mravljica pridno delala in da so delavci v njegovem podjetju verjeli drug v drugega, si zaupali, pomagali in tako povečevali proizvodnjo, dodajali vrednost in vse ostalo. Radostilo ga je tudi, da so Mravljica in drugi delavci poceni delovna sila oziroma majhen strošek, da mu ni bilo treba prenesti proizvodnje na Kitajsko.

Toda taisti Lev je hodil tudi na tečaje vseživljenjskega izobraževanja, zelo rad pa se je družil z drugimi menedžerji. Ko so tako nekoč po igri golfa srkali kavico in viski, udobno zleknjeni v naslonjačih, ter se pogovarjali, v katerih eksotičnih krajih bodo preživeli počitnice in zapravili na tisoče evrov, ki so jih zaslužili s trdim delom na svobodnih trgih in v zaostrenih pogojih neusmiljene mednarodne konkurence, je beseda dala besedo in že kmalu so se začeli pogovarjati o delavcih. Eden izmed najpametnejših, ki je imel IQ več kot 132, saj si ga je dal izmeriti, je v pogovoru rekel, da je gotovo dobro, če so delavci nadzorovani, kajti v človeški naravi je tudi nagnjenost k lenobi, ki pa gotovo ne prispeva k povečevanju produktivnosti, kot se je poučil na enem izmed zadnjih seminarjev, kjer so priznani mednarodni strokovnjaki predavali na temo Kako upravljati s človeškimi viri.

Lev se je resno lotil slišane ideje, ko se je v svojem črnem audiju peljal domov in se obenem spraševal, če je morda količina popitega viskija zadosti velika, da napiha, če ga ustavijo možje (ali žene) v modrem. Koliko bi Mravljica šele naredila, če bi jo nadzoroval, je modroval sam pri sebi, zadovoljen, da ga ni nihče ustavil.

Takoj naslednjega dne je zaposlil Ščurka, da bi strokovno in nevsiljivo nadzoroval Mravljico, saj je vedel, da delavci nimajo radi, če jim kdo preveč gleda pod prste in jim diha za ovratnik. Ščurek je imel ustrezno diplomo, ki je ni kupil na bolšjem trgu in tudi izpita iz nemščine ni namesto njega opravil sosed, imel pa je tudi izkušnje iz notranjega nadzora in, kar je morda najpomembneje, izvrstno je znal pisati izčrpna poročila.

Ščurek je nemudoma zavihal rokave in pljunil v roke. Najprej je ukazal nastaviti sistem za nadzorovanje prihajanja in odhajanja delavcev v podjetje, ki ga je vodil izjemno zmogljiv računalniški procesor, kar je omogočalo natančno preštevanje minut in celo sekund, ko so delavci na delovnih mestih in dodajajo vrednost, zaposlil pa je tudi vratarja, čigar naloga je bila bdeti nad delavci, saj bi lahko kdo tudi goljufal, ker so delavci pač krvavi pod kožo, kot se reče in kot taisti delavci že dolgo vedo.

Nato je zaposlil brhko tajnico, kajti sam ni mogel napisati vseh poročil, ki jih je bilo treba spisati, tajnica pa je odgovarjala tudi na telefonske klice, ki jih ni bilo malo. Kmalu zatem je zaposlil še Pajka, ki je bil zadolžen za arhiv, v katerem so bila skrbno zložena poročila, saj je bilo teh vedno več, red pa tudi mora biti, pa čeprav je slab.

Lev je bil izjemno navdušen nad Ščurkovimi poročili, ki so bila obsežna in so kar deževala. Ker jih je bilo zares veliko, je velel izdelati tabele in grafikone in preglednice, da se je lahko postavljal pred člani kolegija in pred drugimi menedžerji.

Ščurek je kajpak takoj nabavil najnovejši računalnik, največji zaslon in barvni laserski tiskalnik, da so bila poročila natisnjena na brezlesnem papirju in v barvah. Zraven je zaposlil še Muho, ki je skrbela za IKT, vzdrževala digitalne naprave in sproti posodabljala računalniške programe.

Levu se je rolalo od veselja in radosti, saj je vse teklo kot po loju, le Mravljica je bila nekam čemerna, ker ni prenesla nenehnega nadzora nad seboj, poleg tega pa je morala napisati goro poročil o lastnem delu, ker je v njenih očeh pomenilo zgolj tratenje dragocenega časa. Njena produktivnost je začela prosto padati.

Lev je takoj spoznal, saj je bil res izvrstno izobražen, da je čas za ukrepanje, ki se strokovno imenuje reorganizacija dela. Odprl je nov oddelek, v katerem je delala Mravljica, in zaposlil direktorja oddelka, saj delavci potrebujejo šefe. Delo je zaupal Škržatu. Ta je takoj nabavil ergonomski fotelj, nov fikus, najnovejši model telefona, perzijsko preprogo in delovno mizo iz mahagonija, naročil pa je tudi, naj za njegova poslovna potovanja kupijo najnovejši avto na hibridni pogon z vgrajeno opremo, kot je tista iz reklame, v kateri kupec izve, da ima avto čisto vse, kar si sploh lahko želi.

Novi direktor kajpak ni mogel brez novega računalnika in barvnega laserskega tiskalnika, zaposlil pa je tudi mlado tajnico, ki mu bo pomagala pri izdelovanju novih strateških načrtov za razvoj novega oddelka, povečevanja produktivnosti, dodajanja vrednosti in zniževanja stroškov.

Oddelek, v katerem je delala Mravljica, je napolnilo nekam čudno ozračje, saj so bili delavci vse bolj čemerni, nezadovoljni, zaskrbljeni in vse manj produktivni.

Škržat je prepričal Leva, da je vsekakor treba najeti svetovalce za področje delovnega ozračja v novem oddelku, komuniciranja, motivacije delavcev, čustvene inteligence in medsebojnih odnosov, še pred tem pa je bilo treba izdelati študijo o vplivih bioenergije, podzemnih vodnih tokov, polne Lune, bibavice, kozmičnih energij in klimatskih naprav na čustveno inteligenco delavcev, ki jo je Lev poveril znanemu zasebnemu podjetju Šklj d.d.

Celoten projekt je vodil Čriček, dolgoletni Levov znanec, ki se je dobro spoznal na polaganje rok, premagovanje stresa s smehom, zmanjševanja napetosti z objemanjem dreves, veliko pa je znal povedati tudi o tem, kako vpliva poslušanje Mozarta na količino mleka, ki ga v štali proizvedejo krave. Pri pregledu študije in zaključnega poročila je Lev ugotovil, da je proizvodnja v oddelku že zelo padla, kar je pomenilo rdeči alarm, kajti v podjetju Žblj d.d. je bilo očitno nekaj hudo narobe, iz poročila pa ni bilo čisto jasno razvidno, katere spremenljivke so za to krive, saj so bile korelacije precej majhne.

Takoj je najel Sovo, tudi dolgoletno znanko, ki je bila priznana strokovnjakinja za izdelovanje reševalnih projektov v podjetjih, ki so se znašla pred bankrotom.

Tudi Sova se je takoj lotila dela, porabila pol leta za analizo stanja in še pol leta za izdelavo obsežnega poročila, ki je zajemalo tisoč strani, v njem pa je bilo tudi 100 barvnih grafov, 50 tabel in 45 preglednic. Delo po pogodbi je bilo vredno okroglih 100 000 evrov. Njena končna ugotovitev je bila jedrnata in nadvse preprosta: v podjetju imate preveč zaposlenih.

Koga je Lev najprej odpustil?

O avtorju

Dušan Rutar

Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži