Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Ljudje, manj znani, bolj znani, povsem neznani, zelo znani, ustanavljajo nove politične stranke. V redu. Trdijo, da Slovenija potrebuje svežo kri, nove ideje, nove programe, nove obraze in podobno. Še vedno v redu. Potem pa jih pred televizijskimi kamerami povprašajo, kakšne so njihove (nove) ideje, in dobite nazaj stara jajca: pravna država, socialna država, solidarnost, kakovostno življenje za vse, napredek, ki mora biti kajpak trajnostne narave, dodajanje vrednosti, skrb za naravo … Da te kap!

Slovenija potrebuje nove ideje, toda te morajo biti inteligentne. Ne morejo jih ustvariti ljudje, ki se bojijo razmišljati na nov, drugačen način. Znotraj starih okvirov ni mogoče misliti na nov način, pa če se še tako pretvarjaš, da si nov. Znotraj kapitalizma ni mogoče ustvariti kapitalizma s prijaznim obrazom, pa če ga zaklinjaš vsak dan, plešeš čarobne plese ali daruješ Zeusu svežo kri devic, ovac in koz.

Prav tako ne more biti razmišljanje o vrednotah, etiki in morali prepuščeno teologom, duhovnikom, nunam in menihom. Čisto nobenega dvoma namreč ni, da vsi živimo v XXI. stoletju, ne v letu 30 ali 70, ko piše Marko prvi evangelij. To stoletje tudi ni devetnajsto stoletje, ni stoletje, v katerem ljudje množično verjamejo v astrologijo, čarovnije, nadnaravna sporočila in napovedovanje usode iz kavne usedline. Novi časi in novi načini življenja ne morejo temeljiti na neinteligentnih rasizmih, seksizmih, homofobiji, veri v nadnaravno in podobnem. Novega ne more prinesti religija, ki temelji na srednjeveških dogmah, ali katera koli religija, saj vsaka temelji na dogmah.

Inteligentno lahko ugotovimo, od kod dogme, vraževerje, vera v nadnaravno, ugotovimo lahko, zakaj ljudje sledijo vodjem, namesto da bi uporabljali lastno pamet, spoznamo lahko, da morala in etika ne moreta izhajati iz strahu pred kaznijo, smrtnim grehom ali obsojanjem na večno trpljenje v vrelem olju.

Novo življenje je lahko samo pošteno, iskreno, altruistično, družbeno kritično in zavestno življenje v egalitarnem svetem duhu brez dogem, brez ljubljenih voditeljev, brez ustrahovanja tistih, ki mislijo drugače, brez preganjanja ljudi, ki bi radi seksali z istim spolom ali živeli sami. Novo življenje je možno le, če temelji na diskusijah, razpravah, pogovorih vseh ljudi, ki tvorijo občestvo, ne le peščice narcisov, akademikov in pripadnikov elit, ki mislijo, da vse vedo.

En sam politik doslej ni omenil javne rabe uma, potrebe po taki rabi, po razsvetljenstvu, po svobodnem razmišljanju vseh ljudi, po filozofiji. Nihče od njih ne govori o inteligentnem načrtovanju skupnega življenja, ki ne izhaja iz moralnega podkupovanja in ustrahovanja. Družbeno altruistično življenje, o katerem tudi ne govorijo, ne more izhajati iz tekmovalnosti, egoističnega pehanja za uspehom, izkoriščanja delavcev in kopičenja denarja v rokah enega odstotka, kar podpira kapitalizem vsak dan na vseh koncih sveta, pa ga še hvalijo, mu pojejo himne in ga slavijo.

Nihče ne govori o opogumljanju ljudi, da se prijavijo k besedi, da se pogovarjajo in da dvomijo, da hočejo dokaze, da se ne pustijo opehariti krošnjarjem s slabo zapakiranimi neumnostmi. Ne govorijo o resničnem dodajanju vrednosti, ki nima nobene resne zveze s kapitalizmom, ima pa jo z inteligenco ljudi, z duhom in z umom, v katerega smo vsi potopljeni, saj smo simbolna in duhovna bitja. Nenehno govorijo o denarju in blagu in borzah in dobičkih in profitabilnosti, ne govorijo pa o skupnem boju ljudi zoper kapitalistično tiranijo Kapitala, kapitalistov in neskončnega, brezmejnega izkoriščanja delavcev.

Novo življenje ne more izhajati iz sumljivih virov, kot so nepreverjena znanost, mentalno rokohitrstvo in kognitivno žongliranje s puhlicami. Ne more izhajati iz religioznih tekstov, starih stoletja ali tisočletja, češ da so znanstvene razprave, v katerih je že vse dokazano. Ljudje, ki so pisali te knjige, niso imeli pojma o ničemer, kar je danes znanstveni temelj sodobnega življenja, pa naj gre za elektriko, antibiotike, pametne telefone, avtomobile, ki vozijo sami, ali zdravljenje raka.

Novo življenje lahko izhaja le iz napora ljudi, da mislijo, da razmišljajo, eksperimentirajo, raziskujejo, dvomijo, da spoznavajo, v kaj je treba vlagati, da bomo živeli bolje, ne pa, v kaj se splača vlagati, da bodo profiti za nekatere še večji. Novo življenje ne prenese nenehnih vojn, ki so dokazano profitabilne in tako dobre za kapitalizem. Ne prenese elit, ki so elite zaradi izkoriščanja drugih ljudi, ne pa zaradi lastnih zaslug. Novo življenje ne prenese slavljenja spektaklov, ki potiskajo v ospredje zvezdnike, da bi navduševali ljudi. Ljudje se namreč lahko navdušujejo sami ali pa so navdušeni zaradi tega, kar je inteligentno, novo in dobro za vse ljudi.

Novo življenje ne prenese nepoštenih ljudi, ki podkupujejo in se pustijo podkupovati, pa naj bo podkupovanje v denarju ali v kakršnikoli drugi obliki. Ne prenese neumnosti in ne prenese njihovega širjenja v obliki propagande, oglasov ali piarovstva.

Ljudje niso neumni, zato ne potrebujejo laži, nedokazanih domnev ali nespoštljivih nebuloz o zadevah, zaradi katerih zardevajo že otroci, ne potrebujejo pridigarjev in ne potrebujejo pridiganja. Potrebujejo drug drugega, poštene, odkritosrčne pogovore, potrebujejo poslušanje in pametne odzive.

Ljudje, ki očitno govorijo neumnosti, ne bi smeli imeli priložnosti, da to počnejo nekaznovano še naprej. Ne mislim, da bi jih poslali v zapor, mislim pa na ljudi, ki bi se morali takoj, nemudoma oglasiti in opozoriti nanje, namesto da jih molče prenašajo in tolerirajo.

Dolžnost ljudi je, da razmišljajo in opozarjajo na neumnosti. To je pravzaprav vse. Njihova dolžnost ni, da so tiho, da ne bi vznemirili sosedov ali koga drugega. Prav nasprotno je res. Ljudje bi morali s svojim razmišljanjem vznemirjati one, ki klatijo neumnosti, prodajajo vraže ali manipulirajo z ljudmi, jih ustrahujejo in držijo na vajetih kot ovce.

Novo življenje bo podprto z znanostjo, zaradi katere bomo znali zdraviti raka in ga preprečevati, podaljševati življenje in mu zagotavljati kakovost; to bo življenje ljudi, ki bodo odkrivali povsem nove vire čiste energije; življenje v skupnostih, v katerih ljudje ne bodo izkoriščali drug drugega; življenje, ki ne bo potrebovalo teologov in njihovih pridig, kaj je moralno in kaj ni; življenje, v katerem se bodo ljudje navduševali nad filozofijo in je ne bodo zamenjevali za brezvezno nakladanje; življenje, v katerem bo resnično bogastvo duhovne narave, ne pa materialne; življenje, v katerem ljudi ne bo strah, da jih bodo preganjali, kamenjali ali celo zakurili pri živem telesu, če bodo govorili resnico o svetu, v katerem živijo; življenje, v katerem bodo dokazi bolj cenjeni kot pa trditve vernikov, da je nekaj res že samo zato, ker tako piše v zaprašeni knjigi.

Novo življenje bo tako ali pa novega življenja sploh nikoli ne bo.

O avtorju

Dušan Rutar

Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži