Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Janez Janša dobil boj s protikorupcijsko komisijo. Tako piše v medijih. Pa je to sploh lahko res? Vprašanje je namreč, za kakšen boj naj bi sploh šlo. Janez Janša je preveč pomemben človek za Slovenijo, da bi vse skupaj odpravili z zamahom roke, mimogrede ugotovili, da je šlo za procesno napakico in lakonično dodali, da je nekemu državljanu končno uspelo v spopadu s sodnimi mlini. Janša je izjemno pomemben človek, kar obenem pomeni, da je zelo močan. In morda je pri vsem tem najpomembnejše natanko to, kako uporablja besednjak, kaj govori, kdaj kaj reče, kako reče in kako vpliva na dogodke v Sloveniji. JJ namreč bije boj za Slovenijo, ne le zase. Za kakšno Slovenijo torej, saj bi bili lahko nad njegovim bojem celo navdušeni?

Vrhovno sodišče tokrat ne ugotavlja, ali je Janez Janša pridobil določen del premoženja na pošten način ali ne, saj ugotavlja le kršitev pravice do enakega varstva pravic v postopku. Vsebina poročila KPK je zato še vedno lahko resnična in možno je, da je JJ pridobil del premoženja na nezakonit način. Morda nikoli ne bomo vedeli, kako je njegovo premoženje nenadoma močno naraslo. Pa vendar to ni tako zelo pomembno. Pomembno je šele nekaj drugega.

Pomembno je, da je JJ obsežno komentiral odločitev vrhovnega sodišča in poudaril, komentar sem si ogledal zelo pozorno in zelo natančno, da je nastala nepopravljiva škoda, ker je pred dvema letoma zaradi poročila KPK padla njegova vlada, na mesto ministrskega predsednika pa je stopila Alenka Bratovšek. Če torej takrat Janševa vlada ne bi padla …

Saj res, kaj bi se zgodilo, če ne bi padla? Tu je bistvo.

JJ namreč dodaja, da je bil padec njegove vlade zelo pomemben dogodek za Slovenijo, saj je v kratkem času razpadla koalicija, zaustavljena je bila privatizacija, ni bila sprejeta strategija upravljanja z državnimi naložbami, nastopila je nova vlada, ki je zadolžila Slovenijo za dodatnih dvanajst milijard evrov, kar je zelo veliko denarja.

Nadaljevanje dela Janševe vlade bi vse to preprečilo. Sklepati smemo, da bi bilo stanje v državi boljše, kot je.

Bi morali dogodke izpred dveh let potemtakem obžalovati? Pomagalo sicer ne bi, toda malo jamranja prinese vsaj nekaj olajšanja.

Bi se morali pridružiti Janševemu boju za Slovenijo? Vse kaže, da bi se morali, zdi se, da so vsi argumenti na njegovi strani. Nadaljevanje zgolj potrjuje zapisano.

Slovenija je namreč zabredla v močvirje in se znašla na moralnem dnu, kot pravi Janša, zato tudi ni pričakovati, da bi se mu kdo opravičil, ker mu je takrat, v najtežjih trenutkih, obrnil hrbet.

Zadeva je torej zelo zapletena in večdimenzionalna. Poleg tega se dogaja še nekaj, kar jo dodatno zapleta.

Janši se ves čas dogajajo kršitve človekovih pravic. Tako je te dni zatrdil njegov odvetnik. Torej ne gre zgolj za naključne in nepomembne dogodke, temveč se dogaja nekaj sistematičnega in pomembnega.

Če se nekaj dogaja sistematično, dalj časa in vedno znova, morajo delovati mehanizmi in procesi, ki to omogočajo. In če obstajajo, jih je treba raziskati, kajti verjamemo lahko, da bodo delovali še naprej, saj ni razloga za trditev, da bodo ugasnili sami od sebe. Za takimi mehanizmi in procesi so namreč vedno ljudje z imeni in priimki; drugače sploh ne more biti.

Torej lahko rečemo, da se nekdo nenehno sistematično spravlja nad gospoda Janšo in mu hoče škoditi. A kdo bi to lahko bil, zakaj se v zadnjih dveh desetletjih ni razvedelo, kdo hoče škoditi Janši, če seveda odštejemo Milana Kučana, ki vztrajno zanika, da bi imel kaj zoper njega?

Kaj se torej dogaja v Sloveniji in kakšne posledice ima to za državo, saj ne gre zgolj za Janšo, kot rečeno?

Najprej lahko rečemo, da gre za politične spopade. Toda ti so normalni in pričakovani. Vedno je bilo tako in vedno bo – dolgčas. Dogaja se še nekaj.

Janez Janša želi imeti v rokah usodo celotne države. Natanko za to gre. In pri tem ne gre za državo kot tako, temveč gre za interpretacijo države, kar je veliko pomembneje.

Poleg tega Janez Janša interpretira državo na način, ki neposredno podpira logiko Kapitala. Kaj to pomeni?

Pomeni tole. Kapitalizem je danes tako močan, da mala Slovenija nima nobene možnosti, če bi se po naključju zgodilo, da bi v njej kdo razmišljal o kaki alternativi. Janša bo zato še naprej prepričan, da je najmočnejša in najbolj vplivna politična stranka v državi ta, ki jo vodi. Torej ne gre le za spopad za interpretacijo države, temveč gre predvsem za Kapital.

Kapital pomeni absolutno moč. Kdor ga ima več, ima več moči. Kakšne moči? Da ima še več Kapitala. Nobeno naključje zato ni, da na primer Kitajska nenehno vabi tuje vlagatelje, obenem pa Komunistična partija nadzoruje vse projekte in sploh vse, kar se dogaja v državi. Bolj uspešnega kapitalizma svet še ni videl.

Torej gre za Kapital, vlaganje moč in zlasti za – nadzor.

Janšev boj torej ni le za osebo z imenom Janez, ni le boj za stranko, katere prvak je, ne gre le za boj za interpretacijo države, za Slovenijo torej, temveč gre zlasti za nadzor.

Paradoks pa je, da Kapitala ni mogoče nadzorovati in da sam nadzoruje čisto vse. Kdor ima Kapital, mu je paradoksno povsem podrejen. Toda izkušnja podrejenosti Kapitalu je podobna izkušnji džankija, ki želi biti ves čas zadet.

Človek je lahko pijan tudi od moči.

O avtorju

Dušan Rutar

Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži