Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Velikokrat sem že rekel in zapisal, da so ljudje pogosto zgolj vraževerni, neartikulirano skeptični dežurni kritiki in zavedeni dvomljivci ali pa se jim preprosto ne ljubi misliti. V tej perspektivi je zelo produktivno razmisliti, zakaj se univerzitetno izobraženi ljudje še vedno držijo Božjih načrtov in zakaj se tako malo izšolanih ljudi loti kakega problema z logiko, čeprav imajo na voljo dovolj znanja, podatkov, informacij in Wikipedijo. Naj to demonstriram na primeru globalnega segrevanja Zemlje.

Globalno segrevanje Zemlje lahko razume vsak osnovnošolec, tudi če ni nikoli prebral enega samega znanstvenega članka na to temo. Zakaj?

Ker se je naučil vsaj osnov geografije, kemije in fizike, naučili pa so ga tudi za silo logično sklepati, ker je dokazov za segrevanje Zemlje na pretek, ker so naravni procesi zelo preprosti. Torej.

Pri geografiji smo tako že kot najstniki slišali, da Zemlja ni bila vselej enako topla ali hladna. Nekoč je bila na primer ledena doba, v srednjem veku je bilo precej toplo, v renesansi pa je nastopila mini ledena doba. Takih obdobij je bilo pravzaprav veliko. Torej se je Zemlja v določenem času zelo ohladila in tu v Sloveniji je ležal debel sneg oziroma led, kar je med drugim pomenilo, da se v Portorožu nisi mogel kopati niti julija. Kako je to mogoče?

Zemljino ozračje je moralo nekaj ohlajati, oziroma se je ohlajalo samo od sebe. To je logično. Hladni predmeti imajo manj energije kot topli. Tudi to je logično. Kam je torej šla energija, kaj se je zgodilo z njo? Morda je prišlo premalo toplotne energije s sonca ali pa je energija, ki je že bila tu, odtavala nazaj v vesolje. Kasneje bomo videli, da ima pri tem pomembno vlogo natanko CO2.

Če je bila Zemlja nekoč ledena, se je potem očitno segrela, saj ni več taka. Zakaj se je segrela, kaj jo je segrevalo?

Česa bi se lahko domislili že kot osnovnošolci? Pomislimo. Zemlja je na debelo pokrita z ledom. Le kaj bi jo lahko segrevalo? Vulkani? Bravo!

Sedaj pa k CO2.

Pri kemiji smo se učili, da molekule CO2, ki so v zraku, akumulirajo energijo. To preprosto pomeni, da molekule absorbirajo toploto, postanejo pri tem nestabilne, zato infrardečo svetlobo, ki ima veliko valovno dolžino in je drugo ime za toploto, česar smo se naučili pri fiziki, oddajo – ta se v obliki valovanja zaletava v druge molekule CO2 in tako naprej. Zelo malo toplote odtava v vesolje. Velik del se zadržuje v Zemljinem ozračju, del vsrka zemlja, del pa posrkajo vase oceani, ki se zato segrevajo; natančno lahko izračunamo, koliko energije se akumulira.

Če je torej v ozračju več CO2, se segreva, če ga je manj, se ohlaja. Če ga v ozračju sploh ne bi bilo, bi bila Zemlja precej hladnejša.

Pri zgodovini znanosti smo se učili, da so konec XIX. stoletja naredili prve znanstvene eksperimente in dokazali, da več CO2 v zraku blokira več infrardečih žarkov, ki zato ne odtavajo v vesolje, ampak ostanejo v ozračju. Energija se tako akumulira, kar po domače pomeni, da je vse topleje, če količina CO2 v ozračju narašča.

V bistvu je kajpak vseeno, ali molekule pridejo v ozračje iz vulkanov, iz dimnikov termoelektrarn ali iz izpušnih cevi avtomobilov, saj gre za enake molekule.

Več ogljikovega dioksida v zraku torej pomeni več toplotne energije v zraku, v zemlji in v oceanih. Od kod pa ogljikov dioksid?

Ogromno ga je v jezerih, oceanih, ki postajajo zaradi večjih količin CO2 vse bolj kisli, v ozračje ga veliko bruhnejo gejzirji, pa vulkani. Poleg tega nastaja zaradi dejavnosti ljudi, saj se ogljik zelo rad veže s kisikom.

Ljudje kurimo drva, nafto, premog, plin. V njih je uskladiščenega ogromno ogljika in vodika. Ko se grejemo ali vozimo z avtomobili, se ogljik veselo povezuje s kisikom, brez katerega tudi ni gorenja, in skupaj tvorita CO2; vodik s kisikom tvori H2O ali vodo. Preprosta kemija.

Pri fiziki smo se naučili, da je tudi vodna para zelo zanimiva za razumevanje segrevanja ozračja. Vsak dan seveda izhlapi ogromno vode iz oceanov, jezer, rek; bolj ko so topli, več pare izhlapi. Para gre v zrak, saj kam drugam niti ne more. Kaj se tam dogaja z njo?

Najprej je sprejeta, toda količina je omejena, vse skupaj pa je močno odvisno od temperature ozračja. Ozračje je v določenem trenutku zasičeno, kar pomeni, da ne more več sprejemati pare, ta v določenem trenutku kondenzira, kar pomeni, da se ohladi, in preprosto pade nazaj na zemljo.

Zopet lahko sklepamo. Ko je ozračje toplejše, lahko sprejme več vodne pare. Če torej hočete, da bo več vodne pare ostalo v ozračju, ga segrevajte. Ups, saj to že delamo, ker kurimo fosilna goriva.

Seveda, zato je v zraku vse več toplotne energije in vse več vode. In posledica? Še toplejše ozračje.

Konec osnovne šole torej natančno vemo, da se ozračje na Zemlji segreva, ker je tam vse več ogljikovega dioksida, saj še dobrih sto let nazaj ni bilo avtomobilov, še par stoletij pred tem pa ni bilo industrijske revolucije, o čemer smo se učili pri zgodovini, in vodne pare. V ozračju je torej vse več energije, vodne pare in ogljikovega dioksida. Kaj sedaj?

Sedaj je pravi čas, da osnovnošolsko znanje nadgradimo, saj predstavlja šele uvod k predgovoru. Na primer tako, da se za začetek soočimo z neumnostmi, ki jih poslušamo vsak dan: globalnega segrevanja ni več, ker se je ustavilo; znanstveniki napovedujejo novo ledeno dobo, ne pa segrevanja; letos je bila zima še kar mrzla, torej se Zemlja ne segreva; spreminjanje temperature Zemlje je odvisno zgolj od sonca; ogljikovega dioksida je v zraku tako malo, da ne vpliva na segrevanje; v Bibliji piše, da ni segrevanja; ledenikov je vse več, in ne vse manj.

Čas je, da začnemo kritično misliti.

Zemlja se torej ohlaja in segreva že milijone let. K temu prispeva svoje zvezda, okoli katere krožimo, prispevajo ognjeniki, ki bruhajo v zrak prašne delce, ki blokirajo sončne žarke, pa ogljikov dioksid in še kup drugih zadev, v zadnjih stoletjih pa prispevajo tudi ljudje z uporabo fosilnih goriv. Omeniti velja še metan, ki ga v zrak spuščajo tudi živa bitja, pa ledenike in še veliko drugih zadev.

Vse to poznamo že kot osnovnošolci.

Če bi torej bolj uporabljali svoje glave in zgolj razmišljali, kar pomeni, da sploh ni treba brati znanstvenih člankov, bi bil napredek v kratkem času velik in opazen. Če pa bi k temu dodali znanstvene izsledke, bi bilo še bistveno bolje. Vendar bržčas ne bodo storili ne enega ne drugega, čeprav je danes zelo modno celo kritično mišljenje, ki se ga otroci učijo že v osnovni šoli.

Zakaj vsega tega ne bodo storili? Morda prav zato, ker se ga učijo. Mogoče bi bilo bolje, če bi preprosto mislili, kot je predlagal Kant.

O avtorju

Dušan Rutar

Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži