Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Danes ima človek močan občutek, da je čisto vse, kar se dogaja na tem planetu, mogoče pojasniti in razrešiti s psihologijo osebnosti. Povsod je zato besednjak, ki zajema fraze o: moralnosti, etiki, zadovoljstvu, sreči, delu na sebi, duhovnem razvijanju, osebnostnih lastnostih, motivaciji, inteligenci, čustveni občutljivosti, ustvarjalnosti, kreativnosti, dizajniranju sebe, volji, notranjih potencialih. In seveda o tem, kako je mogoče vse razviti, nadgraditi, povečati, pospešiti, o tem, da je lahko vsakdo čudovit in uspešen in zadovoljen in srečen, ter o tem, da je pot natanko tam, kjer je volja. Takega besednjaka je neskončno veliko in se zliva čez ljudi kot cunami vsak dan, brez premora. Benito Mussolini je bil že pred desetletji, dokler ga niso obesili, glede zapisanega zelo jasen: zavzemam se za tako življenje, v katerem se posamezniki odrekajo privatnim interesom in uresničujejo kompletne duhovne eksistence, v katerih leži prava vrednost njihovih življenj. Vsakdo torej ve vse o čustvih, značajih, duhovnosti ljudi, osebnosti, težko pa najdete enega samega človeka, ki zna kaj povedati o realnih, empiričnih, materialnih pogojih, ki so absolutno nujno potrebni, da to, o čemer govorijo, sploh obstaja.

Kot rečeno: vraževernost ljudi je brezmejna. Norosti nekaterih lahko postanejo mimogrede svetovne uspešnice. Na primer tiste, o katerih je pisala Ayn Rand. Danes ji sledi veliko ljudi, ki so se domnevno prepričali, da je kapitalizem edini moralni sistem v zgodovini, kar seveda pomeni, da ga je treba ohraniti za vsako ceno.

In zakaj je kapitalizem moralen? Ker uči ljudi, kako potegniti iz sebe najboljše. In kaj je najboljše? Najboljše je: učenje, tveganje, kopičenje denarja, sledenje lastnim sanjam o sreči. Da ne bo pomote: milijoni ljudi resnično verjamejo v vse to, tako kot milijoni verjamejo, da je Bog ustvaril Zemljo pred šest tisoč leti. Na tako nizki stopnji razvoja smo, pa če nam je všeč ali ne.

Ayn Rand je imela svojo filozofijo, kot se reče. Njena filozofija vpliva na vse vidike sodobnega kapitalističnega življenja, čeprav s filozofijo sploh nima nobene resne zveze. Zaradi tega bi ji morali biti hvaležni in bi ji morali postaviti kak spomenik, pravijo poznavalci. Njene knjige se prodajajo v velikanskih nakladah in ljudje jih rade volje berejo, dodajajo statistiki. Rešitev problemov tega sveta je seveda še več prostega trga, pritrjujejo ti, ki ji slepo sledijo. Potrebujemo revolucijo, ki se imenuje the free market revolution, podčrtujejo.

To je enako vraževerje kot tisto o rajskem vrtu, Adamu, kači in Evi, ali pa tisto o vplivih kozmičnih energij na počutje ali čustveni količnik ljudi.

Zadeva je prav zato zelo preprosta. Nekako je treba prepričati ljudi v nove ideje o smiselnosti, koristnosti in etičnosti tega, kar imenujemo self-interest, in tega, kar imenujemo profiti. Oboje je namreč dobro.

Še več: oboje je moralno. Danes je moralna dolžnost ljudi, da postanejo čim bolj sebični in da sledijo enemu samemu cilju, ki je: iskanje profitov zase. Začeti je treba pri otrocih.

Kapitalizem je namreč moralen. Poglejmo, če je res.

Najprej je na vrsti knjiga: Yaron Brook, Don Watkins, Free Market Revolution: How Ayn Rand's Ideas Can End Big Government. V njej je veliko zamisli, s katerimi se človek mimogrede strinja, ker so napisane na privlačen način, čeprav so nelogične, nesmiselne, absurdne in ne vodijo nikamor. Na primer: medtem ko popije povprečni svobodni Američan kavo, prelista časopis in odgovori na pošto, zasluži več, kot zasluži njegov nesvobodni sotrpin iz Afrike v enem dnevu. To je sicer res, toda Ayn Rand preprosto ne ve, zakaj je tako.

Sklicuje se na moralo, toda obenem ne ve niti, kaj morala je. Kaj je torej moralno in kaj ni? Odgovorimo najprej na to vprašanje, preden se lotimo težjega o naravi etike.

Problem je, da kapitalizem ni niti moralen niti nemoralen. Kapitalizem je namreč mašina, ki zgolj je, kot je dokazal Marx, pa ne le on. Nobene morale nima, tako kot je nima gibanje Venere okoli matične zvezde. Mašina je neosebna, deluje po objektivnih zakonitostih, zato ne smemo in ne moremo pripisovati človeških lastnosti ali zmožnosti, kot je zmožnost za moralno delovanje, stroju.

Stroj hladno deluje in bo deloval še naprej. To je tako kot pri gravitaciji. Čisto vseeno je, kdo je na oblasti, zakona gravitacije to ne spremeni niti za dlako. Ga preprosto ne more. Vsako sklicevanje na moralo je zato strel obupanca v prazno.

Svetu, v katerem živimo, zato ne vladajo vlade, čeprav se tako imenujejo, temveč mu vladajo banke in korporacije: JPMorgan Chase, Goldman Sachs, CitiGroup, Morgan Stanley, General Electric, Exxon Mobil, Microsoft, Boeing, pa še kakšna.

Kaj to pomeni? Preprosto: kdor ima, ima vsak dan še veliko več. Tudi revni imajo več: ljudje imajo danes mobilne telefone, ki jih njihovi dedki niso imeli; imajo pralne stroje, ki jih njihove babice niso imele, imajo televizorje in kup pametnih naprav … Toda to dobesedno ni nič v primerjavi s tem, kar imajo elite.

Naraščanje neenakosti med ljudmi ni povezano z moralo kapitalizma, kar je bržčas očitno že zdravemu razumu, ni povezano z domnevnim pohlepom kapitalistov, kar je tudi očitno, čeprav malo manj, zato ljudje mislijo, da so kapitalisti nemoralni in pohlepni, čeprav niso in ni pomembno, ali so ali niso, prav tako pa ni povezano z nemoralno naravo kapitalizma, ki je stroj in sploh nima nobene zveze z moralo.

Stroj z imenom kapitalizem deluje po principu, ki je obenem železni zakon: koncentriranje kapitala, ki se povečuje samo, če kapitalisti uspejo pobrati presežno vrednost.

Zastopniki in nosilci psihologiziranja sveta o tem zakonu ne vedo ničesar, zato nadaljujejo s svojimi mantrami, tisti, ki sledijo Ayn Rand, pa prav tako širijo nebuloze o moralni naravi kapitalizma.

Medtem ko nadaljujejo, se neenakosti med ljudmi zgolj povečujejo; objektivni podatki to neposredno dokazujejo. Ne zmanjšajo se niti malo. In ves besednjak o zadovoljstvu in meditacijah in notranjem miru in sreči in sebičnosti in sledenju profitom je zgolj megla. Medtem ko tako govoričijo, si pripadniki elit kupujejo vozovnice za planetarna potovanja in za izlete na Luno, saj preprosto ne vedo, kaj še naj storijo z denarjem, ki ga imajo pod palcem, milijoni ljudi pa jedo travo in pijejo umazano vodo, ker drugega preprosto nimajo, ter zbolevajo in prezgodaj umirajo.

Psihologija ne bo rešila sveta pred katastrofo, filozofije Ayn Rand pa tudi ne.

Še najnovejše vremensko poročilo. 23 maja leta 2015 so na Aljaski zabeležili tele temperature zraka: Eagle, 32,8 stopinj Celzija; Fairbanks, 30 stopinj Celzija; Eielson AFB, 29,4 stopinj Celzija.

O avtorju

Dušan Rutar

Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži