Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Osnovni princip življenja v globalnem neoliberalnem svetu je ekstremno preprost, kratek in jedrnat: bodi hladen, skuliran, miren in naj tvoje življenje še naprej teče, kot že teče. Naj se torej vrti in vrti in vrti in naj se nič zares ne spremeni. Kar je nastavljeno, naj se zgolj nadaljuje in razvija in razvija in razvija in stopnjuje in dopolnjuje. Naj bo vsega še več, naj vse raste in se kopiči. Imejte ta princip pred očmi, ko kupujete spodnje perilo, ko jeste pizzo, ko plačujete s kartico, ko zvečer zaspite, ko ponoči sanjate, ko plačujete davke. Skratka: matrica je vsepovsod.

V takem svetu si seveda želimo čim manj bolezni in nesreč in zla in trpljenja, toda tako razmišljanje je otročje in skrajno naivno, neproduktivno in nesmiselno. Ne moremo nekontradiktorno reči, naj se nič ne spremeni, obenem pa si želeti, da bi bilo nečesa čim manj. Če si želimo, da bi bilo nečesa čim manj, mora biti nečesa drugega čim več. Če želimo, da bi bilo nesreč na cestah čim manj, bo nujno več živih ljudi in manj ranjenih. Če želimo manj debelih ljudi, bo nujno več vitkih. Če želimo imeti več denarja, ga mora imeti nekdo manj. Pripadniki elit pa nikoli ne bodo pristali na kaj takega. Prav nasprotno: vztrajali bodo, da bi imeli denarja in premoženja še več, kot ga že imajo. V naravi kapitala pa je, da se koncentrira, zato se bodo želje elit izpolnjevale, želje vseh drugih pa se ne bodo, ker se preprosto ne morejo.

Torej na tem svetu ne more biti manj revnih in manj nezaposlenih in manj nesrečnih in manj trpečih, saj bi to pomenilo več zaposlenih in več pripadnikov elit.

Toda empirija sploh ni pomembna; empirija je le za okras. Pomemben je princip. Pomembna so sporočila, pomembno je komuniciranje, pomembne so komunikacijske naprave. Pomembno je, da jih je čim več. Pomembno je, da je komuniciranja čim več. In pomembno je, da ljudje zanj plačajo čim več. Ljudje niso pomembni.

Pomembno je tudi, da verjamejo. Pomembno je, da sledijo sloganom in principom, tudi če jim ne verjamejo. Pravzaprav je čisto vseeno, kaj verjamejo. Vseeno je, česa ne verjamejo. Vseeno je, komu verjamejo, in vseeno je, komu ne verjamejo. Pomembno je le, da se vse vrti in vrti in vrti in vrti in kopiči in kopiči …

Vrtiljak se ne sme ustaviti. Odločilno je, da se ne ustavi. Dobesedno nepomembno je, kaj si ljudje mislijo o tem in ob tem.

Naredite skrajno preprost preizkus. Spremljajte en dan malo pozorneje, kakšna sporočila dobivate prek medijev: od sodelavcev, partnerjev, otrok, staršev, šefov, spin doktorjev in vseh drugih. Zgolj delajte črtice. Naredite si preprosto preglednico in vnašajte vanjo podatke.

Zvečer jih preštejte. In vnaprej vam povem rezultate. Ne potrebujem nobene statistike, nobenega eksperimenta, nobene raziskave, sploh ničesar. Zadošča mi poznavanje imaginarijev, v katere ste potopljeni. Rezultate poznam vnaprej.

V vaši preglednici bodo prevladovala sporočila tipa bodite hladni, mirni, spokojni, skulirani in nadaljujte, saj ste na pravi poti. Zgolj nadaljujte, stopajte naprej, ne ozirajte se na levo, ne ozirajte se na desno, sledite svojim sanjam, kajti vaše sanje so v redu. Vi ste v redu. Ste super. Ste edinstvena oseba. Spoštujete se in spoštovanje si tudi zaslužite. Preživeli boste, ker ste samozavesten človek. Preživeli boste poplave in suše. Preživeli boste izbruhe vulkanov, roje kobilic, poletno vročino in zimski mraz. Do živega vam ne morejo niti zavistni sosedi, nori šefi in brezbrižni birokrati. Vaša koža je napeta, vaš videz je mladosten, razstrupili ste se. Vaše življenje je ena sama harmonija, sozvočje, soglasje. V vas so naravne vibracije, zdravilne sile in kozmične frekvence. Ste v stiku s samim seboj, z notranjim pristnim jazom in z Njim. Nič vas ne more iztiriti. Odkrili ste tudi otroka v sebi in ga nahranili. Po poti stopate smelo, samozavestno in elegantno.

Preživeli boste tudi Islamsko državo ali kalifat, teroriste vseh vrst in agresorje. Ste del civiliziranega sveta, ki ga skušajo preplaviti muslimani, a jim ne bo uspelo. Vaša kultura je vredna vsega občudovanja in bo preživela.

Če je le mogoče, poskrbite, da ne boste gej ali lezbijka ali transvestit, da ne boste imeli tretjega spola ali kaj podobnega.

Bodite še naprej hladni. Ne popuščajte. Mirno prenašajte blaznosti sveta okoli sebe. Ne vznemirjajte se, ne dovolite, da hodijo po vas. Bodite asertivni in ne pustite se motiti, pa čeprav so okoli vas vojne, revščina, izkoriščanje, beda in mizerija. Zanašajte se na notranje moči in ne nasedajte videzom oziroma fasadam. Uspeli boste, saj si uspeh kratko malo zaslužite, ker ste neponovljivi, izvirni in samosvoji.

Pojdite torej naprej in samo naprej. Ne komplicirajte z vprašanji, kakšna je realnost, ne razmišljate preveč, da se vam ne bodo skisali možgani. Razmišljanje ni pomembno. Realnost je narejena iz sloganov in principov, komunikacij, informacij in podatkov, slik, podob, fotk in vsega drugega imaginarnega sranja. Principi poganjajo vse skupaj. Edino principi štejejo. Ne vznemirjate in ne živcirajte se torej. Če ne gre drugače, goltajte kavo, tobak, antidepresive, anksiolitike, konopljo in drugo drogo.

Dovolj sem star, da se spominjam sloganov iz časa stare Juge. In glej ga, zlomka!

Bili so do pičice enaki. Bili so tako enaki, da je smešno, kajti videti je, kot da jih danes kdo prepisuje. Videti je, kot da se učijo od Tita, partije in tajne policije.

Tito je namreč vedno znova govoril, da moramo stopati strumno in samo naprej. Da se ne smemo pustiti niti notranjemu niti zunanjemu sovražniku, ki nenehno preži na nas, ker nam zavida in bi nas rad sesul. Da moramo čuvati pridobitve revolucije tudi s svojim življenjem, če je treba. Da smo edinstveni in neponovljivi ljudje, zmožni premagati tudi takega sovraga, kot sta bila nacizem in fašizem. Da moramo varovati meje!!! Da nas ne bodo preplavili od zunaj. Da nas ne bodo napadli. Da se ne bodo vtihotapili v naša življenja. Nič nas ne sme presenetiti. Ves čas moramo biti na preži, vsakdo mora biti ves čas na preži.

To smo poslušali že v zibki. Pa kasneje kot pionirčki, ko smo prisegali domovini in partiji. Nato kot mladinci. Pa koč člani partije. In kot državljani. In kot edinstvene osebe in kot edinstveni delavci, kajti delu je šla vsa čast in oblast. Torej smo bili na oblasti in smo imeli čast.

Da se torej ne smemo predati. Da moramo biti pozorni na anomalije in odstopanja. Da je slabo tako desno odstopanje kot levo. Da ne smemo prehitro nasedati propagandi. Da moramo biti moralno neoporečni in notranje očiščeni.

Danes nimamo ne oblasti ne časti. Danes smo vredni kot mušji prdec. Pomembni pa so slogani. Za koga so pomembni? Za Kapital vendar.

Ljudje nismo pomembni. Ne štejemo. Saj zato pa nam ponujajo slogane in principe in propagando.

Človek, ki zares ceni samega sebe, ne potrebuje ničesar od vsega tega. Človek, ki je pripravljen verjeti v vse to, je le melanholičen, star in utrujen.

O avtorju

Dušan Rutar

Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži