Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

V času zatona se niža tudi kognitivna raven delovanja, zato se ljudje vse bolj ukvarjajo s trivialnostmi, čeprav so sicer še vedno inteligentna bitja kot prej; ravnajo natanko tako, kot je predvidel Freud v razpravi Množična psihologija in analiza jaza. Ugotavljajo na primer, ali so krave, ki jih bodo zaklali, srečnejše od sosedovih ali ne. Ukvarjajo pa se tudi z drugimi zadevami, primernimi času.

Podatki so preprosti, obenem pa silno zgovorni, o njih ni mogoče smiselno dvomiti, tudi če bi hoteli, in bi jih morali komentirati na dnevniku nacionalne televizije vsak dan ob sedmih zvečer. Pa jih ne bodo. Raje bodo govorili o večno nasmejanih funkcionarjih, ki se sprenevedajo pred kamerami, pa o smučarjih in fuzbalerjih in rokometaših in o sosedu, ki zna dobro igrati na harmoniko, pa o zabavi v Spodnjem Žblj, kjer so odprli in posvetili novo cerkev, nad katero naj bi bila navdušena kar v nebo vzeta Marija, o rasti vsega in o svetli prihodnosti in napredovanju in razvoju in nekih novih najstnikih, ki v svojih delavnicah izdelujejo izdelek X, za katerega so že dobili veliko naročil z vsega sveta, ter so dokaz pokončnosti in klenosti slovenskega naroda, ustvarjalnosti, pridnosti in delavnosti mlade generacije, ki se ne predaja, ne popušča in ne sedi križem rok, čeprav dela zanjo ni in ga tudi ne bo. O teh podatkih niti vremenoslovci, ki se togo in kislo držijo, ko napovedujejo vreme, ne bodo črhnili ne črne in ne bele – kot da ne obstajajo. In po dnevniku bo seveda na hitro na sporedu veliko reklam in oglasov in propagande, potem pa Vse je mogoče.

O katerih podatkih govorim? Govorim o podatkih, ki jih je priobčila UN Office for Disaster Risk Reduction (UNISDR): leta 2015 so naravne katastrofe po svetu prizadele skoraj milijardo ljudi. Več kot dvajset milijonov ljudi je od leta 2008 sem vsako leto pregnanih od doma zaradi klimatskih dogodkov in dogodkov, povezanih z vremenom. Govoril pa bom še o enem skorajšnjem dogodku, da bo mera čisto polna.

Te dni svetovna elita v elitnem švicarskem Davosu, tam, kjer se za elito pač najbolj spodobi, modruje o povečevanju neenakosti med elitami in vsemi drugimi ljudmi. Ti drugi ljudje skrbijo za elito, da ji je pri tem udobno in da ima na voljo vse, kar si sploh lahko zaželi človeško bitje, medtem ko vneto razmišlja o neenakosti v izjemno bogatem okolju, kamor se v glavnem vsak od njih posebej pripelje z zasebnim letalom, ki kajpak kuri ogromne količine nafte in na veliko svinja ozračje. Ključna tema srečanja pripadnikov elite je tokrat odgovorno vodenje, kot poudarja Michael Roberts. Kar pomeni: sveta ne bodo le odgovorno vodili še naprej, kot ga vodijo že precej časa, temveč ga bodo odslej vodili še odgovornejše. Pomembna tema njihovih razprav pa je tudi druga (!!!!) najpomembnejša tema danes: globalne podnebne spremembe.

Začetni podatki o prvi temi so prav tako zgovorni. Leta 2010 je imelo 99 % ljudi v rokah 55 % vsega svetovnega premoženja, medtem ko ga je imela elita (1 %) v rokah 45 %. Po vseh mogočih razpravah v Davosu, pa tudi drugje, po silnih načrtih, bleščečih predavanjih in izbranih besedah o odgovornosti, odgovornem ravnanju in odgovornem vodenju, po odgovornem ugotavljanju, da je treba neenakost končno zares odločno zmanjšati, je bilo stanje leta 2015, pet let pozneje torej, natanko tako: 99 % vseh ljudi je imelo v rokah malo manj kot 50 % vsega svetovnega premoženja, medtem ko je imela elita v rokah preostanek. Torej so se razlike med njimi v kratkem času skokovite povečale. Kako je to mogoče, če pa novorek nedvomno zatrjuje, da je treba neenakosti bistveno zmanjšati, s tem pa se strinja tudi slovenski predsednik?

Zapisano potrjuje to, o čemer vedno znova pišem: medtem ko poudarjajo, da vse raste, vedno znova zelo neodgovorno pozabijo povedati, da rastejo zlasti razlike med elito in vsemi drugimi. Prav tako ne povedo, da bodo rasle tudi v prihodnje, pa naj elita sklene, kar hoče.

Zgovorni pa so tudi podatki o drugi temi. Decembra 2016 je bil svet severno od triinosemdesetega vzporednika za 6,58°C toplejši od povprečja 1951 – 1980. To je več kot trikrat več od tega, kar je zapisano v sporazumu iz Pariza, kjer je črno na belem, da bo človeštvo naredilo čisto vse, da zadrži segrevanje pod dvema stopinjama. Napovedi do leta 2026 so enako jasne: temperature se bodo dvigovale zaradi povečevanja količin CO2 v zraku (0,5°C), zaradi zmanjševanja aerosolov v zraku (2,5°C), zaradi zmanjševanja količin ledu in snega (1,6°C), zaradi dvigovanja metana z morskega dna (1,1°C), zaradi vse večjega izhlapevanja vode (2,1°C), zaradi povratnih zank (0,3°C). Vsota: 8,1°C. Nekatere druge napovedi govorijo o drugačnem dvigu: 10,02°C, kar je drugo ime za čisto katastrofo.

Elite torej v Davosu odgovorno ugotavljajo, da morajo biti odgovorne, da se morajo vesti odgovorno in da morajo odgovorno voditi vse druge ljudi. Spomnim se, da je tudi moj pokojni stari ata večkrat rekel, da se moram vesti odgovorno. Nič novega torej, dolgčas. Elite poleg tega ugotavljajo, da morajo voditi ljudi, ki jim zaupajo vodenje, v lepšo prihodnost. Spomnim se, da je o tem govoril tudi Tito. Imeti morajo vizijo, kot je trdil pokojni Josip Broz, ljudem morajo pokazati pot naprej, da bodo vedeli, kam iti, saj sicer ne bi vedeli in bi tavali v temi, ker so tako zabiti.

In kako vse to narediti? Ni problema: elita ustvari novi svetovni sistem ali red, v katerem je elita še naprej elita, kajpada, ljudje pa ji preprosto sledijo kot ovce. In vsi imajo koristi od tega. Tako kot doslej.

Pravljice pa s tem še ni konec. Če malo počakate, dobite več istega: elite zmanjšajo neenakost med seboj in drugimi, pospešijo produktivnost, povečajo rast z novimi tehnologijami, dvignejo prihodke, ustvarijo nova delovna mesta, zmanjšajo mimogrede izpuste toplogrednih plinov, se izognejo globalni podnebni katastrofi, ljudje so jim neizmerno hvaležni in skupaj odjezdijo v sončni zahod.

Pravljica se konča takole: kapitalizem je stabilen, svež in čil, poln moči in prihodnosti, krize so preteklost, države globalno sodelujejo druga z drugo in odgovorno krepijo prijateljske stike, poslovne vezi in vse drugo, Trump naredi ZDA močne in vodi svet v svetlo bodočnost, sledijo mu kitajski ljubljeni vodja Ši Džinping, prav tako ljubljeni ruski oligarh Putin, oboževani turški sotrpin Erdoğan …

Kaj pa se bo dogajalo po svetu v resnici?

Milijarde ljudi bodo ogrožene zaradi naravnih katastrof, novi milijoni bodo razseljeni, ker jim bo narava uničila vse, kar imajo, število beguncev se bo izjemno povečalo, nastajali bodo družbeni nemiri. Elitam seveda ne bo hudega. Še naprej se bodo vozile z zasebnimi letali v mondeni Davos, vsi drugi jim bodo še naprej stregli, da jim bo udobno in da bodo zadovoljni z njimi, potem bodo modrovali in skušali prepričati vse druge, kako zelo odgovorni so in da je pomembno zmanjšati razlike med elito (njimi samimi torej) in vsemi drugimi, kako zelo pomembno je ustaviti segrevanje Zemlje in kako zelo pomembno je stabilizirati svet ter ga odgovorno voditi v svetlo prihodnost ...

Kaj je narobe z ljudmi, da jih sploh še prenašajo?

O avtorju

Dušan Rutar

Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Komentarji  

0 #1 Neta Vergan 21:43 21-01-2017
Pa vendar, podnebnim spremembam ne bo nihče ušel. To kar ohranja življenje ni naprodaj tudi kupiti se ne da. Res je, svet, ki smo ga poznali izginja, bomo tudi mi izginili z njim, se pa še ne ve. O tem govorijo in pišejo duhovni učitelji, ki jih niti ni tako malo med nami.
Citat

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži