Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Končno, bi lahko rekli. Pa smo le dočakali trenutek, ko je nekdo mirno, jasno in brez dlake na jeziku stopil naprej, postal avantgarda in vsem ljudem povedal, kako dalje; ko je končno konkretno odgovoril na večno vprašanje kaj storiti; ko je pokazal pot, začrtal meje, odgovoril na številna vprašanja, ki so dolga leta čakala na odgovore, naletela pa le na abstraktno levičarsko sholastiko; ko je pokazal vsemu svetu, da ni treba vselej nedoločeno dolgo cincati, dvomiti, neproduktivno govoriti in govoriti, pa ničesar povedati, da torej obstaja čas, ko je treba zavihati rokave ter nekaj preprosto narediti in nehati govoriti, kajti čas je izjemno dragocen, da je treba slabim ljudem kratko malo s silo, ki se je ne smemo sramovati uporabiti, onemogočiti zločinko delovanje, da obstajajo načini, kako zagotoviti ljudem varnost in jih zaščititi pred radikalnim islamskim terorizmom. In ta nekdo je natanko ameriški predsednik, pri čemer ni pomembno, ali je komu všeč njegova pričeska ali mu ni všeč. Na prvi pogled je skoraj neverjetno, da je bilo treba čakati toliko časa, da se je pojavil človek, ki je preprosto rekel bobu bob in se ne boji radikalnih sprememb. Kje so bili taki ljudje prej, se sprašujemo, saj najbrž Trump ni edini človek na tem planetu, ki ve, kaj narediti, kje so bili vsi mainstream ekonomisti, Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, kje so bili vsi kritični levičarji, ki domnevno vedo, kako v lepšo prihodnost? Kaj se je dogajalo doslej, zakaj nihče ni jasno povedal, kaj storiti, da bo prihodnost zopet lepa, svetla, optimistična in bogata, če pa je vse skupaj izjemno preprosto, le sešteti je treba dva in dva? Zakaj torej doslej tega niso storili, zakaj je moral priti Trump? In kakšna bi bila usoda sveta, če po kakem naključju ne bi zmagal na volitvah in ne bi postal ameriški predsednik?

V tem hipu ne obstaja levičarski aktivist, teoretik ali politik, ki bi znal ljudem povedati tako jasno in tako preprosto, kaj je treba narediti, da bodo živeli bolje, kot je to povedal Donald Trump. Ameriški predsednik je pred izvoljenimi predstavniki naroda, ki so mu na trenutke stoje ploskali, teh trenutkov pa je bilo zelo veliko, kar je pomenljivo samo po sebi, nekaj dni nazaj jasno povedal tole: 1) minil je čas drobnih zamisli in negotovega razmišljanja (small thinking); 2) ameriški narod je enoten v obsojanju vseh oblik zla; 3) sedaj imam jaz sam, skupaj s svojimi, seveda, v rokah baklo svobode in pravičnosti; 4) vsemu svetu sporočam iz globin svojega srca, da se pričenja novo poglavje ameriške veličine (greatness); 5) obnavlja se duh Amerike (American spirit); 6) nemogoče sanje postajajo mogoče; 7) Amerika bo kmalu eden velikih mejnikov v zgodovini sveta; 8) v bližnji prihodnosti bomo začeli graditi great, great wall na južni meji; 8) obnovili bomo nezlomljivo vez z Izraelom; 9) zmanjšali bomo davke, ki hromijo ameriške korporacije, da bodo lahko vnovič dihale s polnimi pljuči in proizvajale dobrine, ki jih vsi potrebujemo; 10) projekt ObamaCare bomo nadomestili z boljšim in cenejšim sistemom, ki bo močno izboljšal zdravstveno varstvo čisto vseh Američanov.

Poskrbeli bomo torej za vse ljudi, nihče ne bo ostal zadaj.

Leta 2016 se je svet začel obračati v drugo smer, je začel svoj zgodovinski govor Trump. Ljudje so se končno začeli resno upirati, začeli so jasno sporočati, da tako ne gre več naprej, da hočejo nekaj novega in da bodo pri tem vztrajali. Hočejo namreč pravičnost, hočejo biti pred kapitalom, ne večno korak ali dva za njim, hočejo biti pomembni in spoštovani, zlasti pa hočejo imeti delo, saj so rojeni zanj.

Ameriška industrija bo zato zopet močna in samozavestna, vojska bo dobila denar, ki ji gre, infrastruktura bo prenovljena in posodobljena, mesta bodo vnovič polna upanja, optimizma in jasnih znamenj napredka.

V enem samem mesecu so najmočnejše korporacije sveta že obljubile ameriškemu predsedniku, da bodo vložile milijarde in milijarde dolarjev v projekte, s katerimi bodo prenovili Ameriko in tako zaposlili na milijone delavcev; vse skupaj bo po ocenah stalo bilijon ali tisoč milijard dolarjev. Povečali bodo proizvodnjo nafte in zagotovili še na tisoče dodatnih delovnih mest.

Zamisli so nadvse jasne, kot rečeno, realne in zelo konkretne. Ljudje bodo dobili nove priložnosti za uresničevanje svojih finančnih sanj, je podčrtal Trump. Država bo agresivno uničevala in končno uničila zločinske tolpe povsod, kjer so se zažrle v narodovo tkivo. Prav tako bo zaustavila tokove, s katerimi se valijo v državo ogromne količine prepovedanih substanc, odvisnikom pa zagotovila rehabilitacijo, ki jo nujno potrebujejo. Skupnosti bodo postale varnejše – tudi za to bo poskrbela država z omejevanjem prihajanja tujcev in z dvigovanjem plač ameriških delavcev. To bo storila tako, da bo poskrbela za vladavino zakona – zlasti na mejah.

Domovina Donalda Trumpa si namreč ne more privoščiti, da postane zatočišče ekstremistov, in si tega tudi ne bo privoščila, zato je Trump že naročil obrambnemu ministrstvu popolno uničenje islamskega kalifata.

Veliko ljudi bo tako končno vstopilo v srednji razred, saj bodo dobili delo, imeli bodo dobre plače, dostop do kapitala; tak dostop bodo dobili tudi člani družin priseljencev. In ko bodo imeli dostop, bodo lahko vlagali, lahko bodo vlagatelji, upravljavci s svojimi življenji, podjetniki in vse drugo.

Od tega pa ne bodo imeli koristi le Američani, temveč jih bo imel ves svet, kajti močna Amerika pomeni tudi stabilnost in ravnotežje v svetu, pomeni, da ameriško gospodarstvo kot najmočnejše gospodarstvo sveta vleče naprej vsa druga gospodarstva, saj je kakor vlečni konj. Veselimo se torej skupaj z Američani.

Vsak problem je namreč mogoče rešiti, vse, kar je polomljeno, je mogoče popraviti, je še dodal Trump. In zakaj tega ne bi naredili skupaj in tako, kot je treba? Zakaj ne bi skupaj naredili nekaj za dobro domovine in v dobro vseh ljudi? Lahko prekinemo krog revščine, lahko prekinemo krog nasilja. Graditi moramo mostove zaupanja in sodelovanja. In nikoli se ne bomo nehali boriti za pravičnost. Želimo stabilnost in harmonijo. Ne želimo vojn in ne želimo konfliktov. Tako je še govoril ameriški predsednik.

Resnična ljubezen do ljudi terja skupne napore in sedaj je pravi čas zanje. Treba je zgolj osvoboditi njihove sanje. Kajti vse nas je naredil isti Bog.

Zakaj ne ploska ves svet ameriškemu predsedniku?

O avtorju

Dušan Rutar

Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Komentarji  

0 #3 GORA 16:14 04-03-2017
Ves svet ne ploska niti papežu…
Ko volivci preveč izgubljajo se odločijo poskusiti (premamiti) tudi z novim govorcem njim bližjega (in njim namenjenega) novoreka od katerega računajo, da bodo dobili več. Del kapitalskih stricev iz ozadja (Deep State), ki ugotovi, da globalisti (alias izvajalci demokrati) niso zmagoviti in je prilika za poraz globalistov (ki jih ogrožajo), se pridruži. Nastane razcep in razpoka v globalističnem načrtu za prihodnjo prevlado centra moči kapitala zahoda
Pravi levici in humanizmu v praksi manjka še marsikaj zato prodor (še) nikakor ne gre, bolj etablirana »levica« pa je plačano podrejena global. total. kapitalu
Zato poskus in »šola« z Trump&Co, kot alternativa po mnenju mnogih generalno slabše opcije Hillary R.C, naslednice prav tako problematičnega »demokratskega« Obame Padajo maske vseh
Potem pa - kaj?
Žižek upa na odpor za bolje, kot reakcijo na Trumpa. Zaenkrat zaman. Večina reakcij
ne prinaša nič novega za prave resitve
Citat
+1 #2 Neta Vergan 20:13 02-03-2017
Amerika je velika temu primerna je tudi Trumpova iluzija.
Citat
0 #1 Gnoj 15:49 02-03-2017
Ker iz njegove administracije seva gnoj
Buheve, ki je imela namen zbombardirati vsaj 7 bližnjevzhodnih držav, a ji ni uspelo. Mogoče bo Trumpu uspelo. Amerika bo dokončno financno bankrotirala, moralno je že zdavnaj. Preostali svet bo še poznejšibeguncev in novih spopadov.
Citat

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži