Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Matematiki, ekonomisti, biologi in psihologi so že pred desetletji ugotovili, da je človeško bitje po naravi egoistično, kar pomeni, da sledi le svojim instrumentalnim ciljem, od katerih si obeta čim več koristi. Če imajo strokovnjaki prav, so zlasti politiki v resnih škripcih.

Sklepamo namreč takole. Vsak človek je egoistično bitje. Politiki so človeška bitja, torej so egoisti. Ne obstaja obča volja ljudi, saj obstaja samo volja tega ali onega posameznika; občestvo ali domovina ne moreta imeti volje, saj nista živi bitji. Zakaj bi kdo poslušal egoistične politike in jih podpiral, ko trdijo, da bodo izpolnili njihova (sic!) pričakovanja, če pa veliko raje posluša samega sebe in sledi svojim interesom, saj dobro ve, da se je bolje zanašati na samega sebe kot pa na druge ljudi, še zlasti na politike, ki zgolj lepo govorijo in se nenehno smehljajo?

Kaj bi potemtakem politiki sploh radi od ljudi, zakaj sem jim režijo in zakaj sladko govorijo? Jim prigovarjajo, naj se odrečejo svojim interesom in sledijo njihovim? Zakaj bi pa to naredili, saj je človek egoist po naravi? Da bi politiki zadovoljevali interese navadnih ljudi? Vsak egoist, ki bi se odpovedal svojim interesom v korist interesov drugih, je nenormalen, in v boju za preživetje ne more preživeti, torej je zanj bolje, da niti ne poskuša zanikati lastne egoistične narave.

Ljudje imajo zdravo pamet, zato vedo: zaneseš se lahko edino nase.

Moderni kapitalizem temelji natanko na takem prepričanju, zato je smrtni sovražnik komunizma in socializma, ki trdita, da človek ni nujno zgolj egoist. Kdor torej zagovarja kapitalizem in ga rešuje iz kriz, zagovarja privatno lastnino in človeško naravo, kot je orisana zgoraj, se zato ne more vesti drugače kot egoistično.

Kapitalizem ne prenese solidarnosti, skupne lastnine in demokracije, če odštejemo pravico ljudi, da si vedno znova izberejo gospodarje, ki jim nato vladajo. Ko gospod Zver trdi, tukaj sem, da uresničim pričakovanja in upe vseh tistih, ki imate vrednote osamosvojitve in demokracije za najpomembnejše, bodisi ne razume sodobnega kapitalizma bodisi ne pozna narave človeških bitij.

Kapitalizma ne razume, saj v njem vsak človek kot dober egoist sam uresničuje svoja pričakovanja in ne potrebuje nikogar, da bi to storil namesto njega; za vse pač poskrbi svobodni trg. In v Sloveniji predsednik države nikakor ni v položaju, da bi uresničeval interese državljanov, saj Slovenija ni Amerika.

Gospod Zver tudi ne razume narave človeških bitij. Če je ta egoistična, kot trdijo znanstveniki, lahko gospod uresničuje le svoja pričakovanja, saj to logično sledi iz definicije njegove človeške narave. Zakaj se torej spreneveda, ko se naslavlja na volivce in volivke? Odgovor na vprašanje je kajpak logičen: ker je egoist, ki sledi svojim pričakovanjem in upa, da se bodo ljudje, ki so tudi egoisti, nekako zmedli in mu pomagali uresničiti njegove interese namesto svojih. A tako pričakovanje stoji na zelo trhlih nogah.

Še slabše je z gospodovo izjavo: pajdaški kapitalizem preprečil pravično prerazporeditev družbenega imetja, zdravo podjetnost in večjo solidarnost. V kapitalizmu namreč ne poznamo pajdašenja, saj poznamo zgolj tekmovanje egoistov in njihovo spopadanje za presežke, kot je pokazal Marx, pa ne le on; socialni darwinizem je univerzalni princip življenja v sodobnem kapitalizmu. In podjetnost je v kapitalizmu lahko le brezobzirna surova vojna, ki ne pozna nobene meje. In še. Nobena korporacija na tem svetu ne deluje po načelu zdrave podjetnosti, saj hoče vsaka priti do konca in na poti uničiti čim več nasprotnikov oziroma tekmecev, kar je menda jasno: če sem egoist, hočem imeti zase vse in mi na kraj pameti ne pade, da bi se zadovoljil z drobtinami. In solidarnost? Najbrž se gospod šali ali pa hoče biti zgolj všečen.

Ko JJ na koncu doda, da je današnja kriza tudi moralna, vse skupaj doseže vrhunec, kajti egoistična bitja poznajo eno samo moralo, ki je jasna: poskrbi zase, nagrabi čim več. Kapitalizem zato ne pozna krize morale, saj ne pozna niti morale. Gospod Hayek je to dobro vedel, zato se vsaj ni sprenevedal, ko je dejal, da solidarnost in altruizem v liberalnem kapitalizmu preprosto nimata česa iskati.

V atomiziranem svetu, kjer vsak človeški egoist skrbi izključno zase, politika nima nobene smiselne vloge, je nadaljeval Hayek, saj jo ima zgolj svobodni trg, ki uravnava vse in skrbi za vse egoiste. Vsak človek skrbi zgolj zase in za svoje interese, kar zopet pomeni, da skuša vsakdo čim bolj povečati lastni užitek. Kapitalizem zato temelji na zavidanju užitka drugega, saj ga vsakdo hoče zase – tekmovanje med posamezniki za čim večji del užitka je zato neizogiben; taka je pač narava ljudi.

Iz definicije človeka kot egoista, ki na svobodnem trgu skrbi za svojo dobrobit in tekmuje z vsemi drugimi egoisti, da ne bi ostal na cedilu, sledi ugotovitev, da je zanj dobro, če je poleg tega, da je egoist, tudi podoben računalniškemu procesorju, ki obdeluje velikanske količine informacij in čim hitreje izbira tiste, ki mu najbolj koristijo. Najboljši procesor je seveda svobodni trg, zato je najbolje, da se mu povsem prepusti.

A če se mu povsem prepusti, politikov, in celo predsednika, niti ne potrebuje; to je lekcija, ki jo je pred leti dojel tudi Clinton. Noben predsednik in noben politik ne more biti tako dober informacijski procesor, kot je svobodni globalni trg, kar je povsem jasno. Enako velja za demokracijo: svobodni trg je kratko malo ne potrebuje, saj nikoli ne more postati tako učinkovita, kot je učinkovit kapitalizem, kar je tudi povsem očitno.

Globalni trgi so že pred dvajsetimi leti dokazovali, da lahko prevzamejo vodenje družbenega življenja, saj naj bi bili učinkovitejši od politikov in celo demokracije. Edine zares učinkovite mašine na tem svetu, so takrat zatrjevali njegovi zagovorniki, so svobodni trgi. Če bi jih politiki in predsedniki popolnoma pustili pri miru, bi se človeštvo prvič v svoji zgodovini znašlo v položaju, v katerem bi bili zares čisto vsi srečni in zadovoljni, saj bi neposredno izražali svoje želje in potrebe, trg pa bi jih zadovoljeval brez posrednikov, to je politikov.

V takem svetu bi bili ljudje lahko zelo učinkoviti, toda obenem bi bili tudi manj človeški, saj zapisana definicija egoistične človeške narave ne zdrži nobenega resnega premisleka. Sedanja kriza kapitalizma vse zapisano zgolj žalostno potrjuje. Politiki, kot so Železna lady, Reagan, Tony Blair, oba Busha, Clinton in drugi, so popolnoma uničili družbene strukture, ki so jih ljudje gradili dolga stoletja, saj so na žalost verjeli, da bodo svobodni trgi poskrbeli za vse ljudi. Poskrbeli seveda so, a le za 1 % ljudi, medtem ko so vsi ostali danes na slabšem, kot so bili pred štirimi desetletji, zato je sedaj čas za streznitev in nove premisleke o prihodnosti človeštva.

Če bi gospod Zver, ki hoče postati predsednik, razumel, da neoliberalni kapitalizem ni dober za 99 % ljudi, ki niso naravni egoisti, bi postal – komunist. Potem bi imel celo realne možnosti za zmago, tako pa jih nima.

O avtorju

Dušan Rutar

Dušan Rutar

Filozof in psihoanalitik

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži