Elena Pečarič

Uni. dipl. filozofinja in sociologinja kulture, aktivistka brezmeja, strokovna vodja programa Neodvisno življenje hendikepiranih; YHD-Društvo za teorijo in kulturo hendikepa.

Javno pismo direktorju FIHO Štefanu Kušarju

Čakali smo dobra dva tedna, da nam direktor FIHO, Štefan Kušar blagovoli podati na nekaj informacij javnega značaja potem, ko nam je onemogočil spremljanje seje sveta FIHO. Že nekaj časa se namreč seje sveta nedostopne javnosti in za medije, saj Štefan Kušar preprosto najame varnostnike, ki »nepovabljene« odstranjujejo. Sedaj ta vprašanja zastavljamo javno (nekatera smo malo razširili in dopolnili), saj že dolgo gojimo utemeljen sum, da svoje funkcije ne opravlja zakonito in v skladu z akti FIHO, še manj pa s Kodeksom etičnih načel delovanja zaposlenih in članov organov FIHO. Glede na obširno ter kompleksno problematiko in vsebino, ki se jo na sejah FIHO obravnava ter razpolaganjem z velikimi namenskimi javnimi sredstvi, cca. 22.000.000 milijonov evrov letno, so kratka ter vsebinsko skopa sporočila za javnost na spletni strani FIHO veliko premalo, da bi se to lahko štelo kot ustrezno in zadovoljivo obveščanje javnosti.

Tokrat objavljamo nekaj odlomkov ocene korupcijske izpostavljenosti FIHO, ki jo je Komisija za preprečevanje korupcije oblikovala že 5.10.2011. A kot da se nič ni zgodilo se poslanke in poslanci, vsakokratna vlada in vsakokratni minister/ca za delo družino in socialne zadeve še kar naprej zatiskajo oči. “Iz ustavne ureditve, torej tudi v primeru dejavnosti Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij – FIHO, izhaja, da javna finančna sredstva, s katerimi razpolaga, niso namenjena le financiranju invalidskih in humanitarnih organizacij kot takih, temveč uresničevanju ukrepov države in javnega interesa za izboljšanje kakovosti življenja socialno šibkejših članov družbene skupnosti, zlasti invalidov, ki jim Ustava v 52. členu namenja posebno varstvo.

Vedno znova nas preseneti, čeprav bi morali biti že zdavnaj vajeni, neverjetno sprenevedanje, ignoranca, nenačelnost, »kratek spomin« in teatraličnost poslank in poslancev, ko se prižgejo kamere in morejo z argumenti utemeljiti svoja stališča. Ker so le redki tisti, ki jih imajo in znajo tudi razumno sklepati, praviloma nastopi ideologija in oportunizem.

V torek, 11.6 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju potekala osrednja slovesnost ob 15. letnici FIHO. 15 let nezakonitega in netransparentnega razdeljevanja javnih sredstev, klientelizma, sprenevedanja in koruptivnih ravnanj velike večine invalidskih in humanitarnih funkcionarjev v Svetu FIHO, ki na račun in v škodo uporabnikov razsipavajo z ogromnimi letnimi viri iz Loterije Slovenije. V teh časih, ko se varčuje prav na vseh področjih, upravičeno tudi na proslavah in drugih nepotrebnih reprezentativnih stroških, bi bilo pričakovati, da bi bil FIHO prvi, ki bi kar največ denarja namenil neposredno pomoči potrebnim. A ne, temu ni tako. Na Svetu FIHO je bil že lani sprejet sklep, da se zgolj za obeleženje 15. obletnice nameni kar 40.000,00 evrov. Ni prav znano, kaj vse naj bi ta vsota zajemala.

Alenka Bratušek in njeni kolegi iz PS so si kar na enkrat, tako rekoč čez noč, premislili glede številnih stališč, pomislekov in zadržkov, “trdno in odločno” izraženih argumentov, ki so jih več kot leto dni neusmiljeno in mnogokrat zgolj “iz inata” metali v obraz takratni vladajoči koaliciji, glede vnosa fiskalnega pravila v Ustavo RS ter seveda sprememb referendumske zakonodaje. Za vse so imeli odgovor in svojo, seveda veliko boljšo, magično rešitev. Vloge so se zamenjale, obrnile; na oblast je prišla t.i. druga opcija, a praktično se nič ni spremenilo, zavezanost neoliberalni paradigmi, evropskemu diktatu zategovanja pasu, še vedno kraljuje in očitno zmaguje. Dokaj pričakovano, če ne tipično.

Brez zadržkov, pomislekov ali celo sramu je vseh sedem obdolženih v zadevi “Čista lopata” podalo predlog za alternativno prestajanje zaporne kazni. Torej obdolženi prosijo za odsluženje že tako nizke, glede na višino povzročene škode, zaporne kazni z družbeno koristnim delom. Si lahko sploh mislite, da je to dopustno?

V paketu sprejetih protikriznih ukrepov vlade je tudi davek na srečke. Predvidevamo da gre za isti ali vsaj podoben Predlog Zakona o davku od srečk kot ga je pripravila že Janševa vlada in ga naznanila v začetku letošnjega leta. V invalidskih in humanitarnih organizacijah, ki so prejemnice sredstev loterijskih sredstev oz. tudi znotraj organov FIHO, je informacija takoj povzročila naznanjen rdeči alarm, da se nemudoma začne lobirati proti uvedbi le-tega. Preventivno ter povsem samovoljno so zmanjšani nakazovanje odobrenih dvanajstin za leto 2013 na 90%, da bi po »dokrini šoka« nekatere diskriminirane in podfinancirane organizacije spravili v stisko.

EU komisija na čelu z njenim šefom Barrosom in nekateri poslanci EU parlamenta še kar naprej vztrajno zatrjujejo, da je rešitev vsega hudega v “več Evrope”. Amen!

A vernikov je občutno vedno manj, saj postaja vse bolj transparentno, da je projekt »združena Evropa« zašel v slepo ulico in da je bil že v svojih temeljih zastavljen predvsem za prost pretok kapitala na globalnem trgu in ne za blaginjo ter dobrobit ljudi. Posledice zasledovanja te logike so vidne na veliki in še vedno naraščajoči brezposelnosti, ki preplavlja Evropo.

Pa se res rešuje državo in njene državljane ali se ponovno na račun in na plečih državljanov rešuje banke? Vprašanje je seveda zgolj retorično, saj je odgovor vsakomur povsem jasen. Zato se še toliko bolj zdi noro, da pristajamo na takšno igro, ki neizogibno vodi le v našo pogubo in ne v boljšo prihodnost, svetlejše čase.

Vlada Alenke Bratušek zgolj nadaljuje delo vlade Janeza Janše; ista agenda, malenkost drugačna retorika, enake prioritete. Ključna razlika je v bistvu samo ena in sicer, nova vlada si je kot prioriteto zadala »umiritev političnih strasti« (karkoli že to lahko pomeni), za prejšnjo pa se je nasprotno zdelo, da je dobesedno z določenim namenom podžigala strasti.

Demokracija v Evropi ni nič več kot zgolj karikatura same sebe in »fikcija za rajo«. Vse se z vrtoglavo hitrostjo spreminja v absurdno kruto cirkuško igro, ki se jo ponuja množicam, da bi jim odvrnili pozornost od spoznanja njihove popolne nemoči in obsojenosti na status suženjstva globalnih dolžnikov. EU politiki in birokrati so naposled le pokazali svoj pravi obraz, ki se je do sedaj mnogim še uspeval skrivati za bledim uniformiranim videzom in zavajajočimi besedami o enakosti, socialnih temeljih združevanja, gospodarskemu razvoju, prostem trgu kapitala in konkurenčnosti.