Elena Pečarič

Uni. dipl. filozofinja in sociologinja kulture, aktivistka brezmeja, strokovna vodja programa Neodvisno življenje hendikepiranih; YHD-Društvo za teorijo in kulturo hendikepa.

Totalno razočaranje nad Ciprasom; že prvi dan po zmagi z odločim “OXI” je svojega finančnega ministra Varoufakisa pustil na cedilu, se mu odrekel, ga izdal in odžagal oz. prepustil, da odstopi.

Brez posebnih pojasnil in opravičil, ga je v enem samem dnevu zamenjal z drugim, ki mu je bil slučajno pri roki. Za razliko od Slovenije, kjer se zamenjave ministrov ne zgodijo prej kot v treh tednih, kaj šele, če bi šlo za najpomembnejšega finančnega ministra v državi.

Mreža za deinstitucionalizacijo si je vzela kot delovni okvir usmeritve EU politik glede razvoja storitev v skupnosti kot konkreten premik obstoječe teorije in prakse od institucije k posamezniku. Predvsem je pomemben vidik človekovih pravic in pravica/možnost izbire ter sledljivost finančnih sredstev uporabnika. Le-te morejo zagotavljati storitve skladne njegovim potrebam; da je polnopraven, in vključen v družbo. V mreži smo si za začetek izbrali ožjo skupino kot jo sicer predvideva deinstitucionalizacija; in sicer odrasle med 18-65 letom, ki vključujejo ljudi s fizičnim in senzornim hendikepom, intelektualno ovirane oz. z motnjo v duševnem razvoju in osebe s težavami v duševnem zdravju.

Slovenci smo pregovorno delavni, gostoljubni, prijazni, solidarni in pripravljeni vedno pomagati drugim v stiski. Pa dejansko ta pregovor drži ali smo si ga že tolikokrat ponovili, da vanj preprosto hočemo še nekaj časa verjeti, ker nam ohranja (čeprav fiktivno) nekakšno pozitivno samopodobo? Najraje bi rekla, “ma, fuck off” tem pregovornim lajnam!

Že več let ob spremljanju italijanske TV gledam tragedije prebežnikov, ki želijo v Evropo s sanjami o boljšem življenju ter problematiko sistematičnega trgovanja z ljudmi. Zdi se, da se krutost “tihotapcev” neusmiljeno stopnjuje kar nam daje vedeti, da se biznis, ki stoji za takšnim kriminalnim početjem, samo povečuje. Skoraj na dnevni bazi se poroča tudi o večjem ali manjšem številu smrti le- teh, ki svoja trupla in sanje pustijo na dnu Mediterana. Poroča se o težavah z nameščanjem beguncev, a tudi o solidarnosti tamkajšnjih ljudi, ki priskočijo konkretno na pomoč. Po tolikih tisočih smrtih ignorance politikov EU, da se je nivo gladine povišal, se je Evropa vendarle vsaj v besedah zganila; za konkretna dejanja in učinke pa bo potrebno še (po)čakati.

Nadaljujemo sago o nenamenski uporabi študentskih stanovanj za invalide. Resorno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je povsem pozabilo na dve stanovanji v Župančičevi jami, ki sta bili namensko kupljeni in opremljeni za potrebe študentov invalidov. Res bizarno, a tudi to se dogaja. Ko sem v obupu iskala možno začasno nastanitev težje fizično hendikepiranih uporabnikov, ki želijo zapustiti bivanje v domu za starejše in se s pomočjo osebne asistence osamosvojiti, sem na ministrstvu predlagala možno rešitev.

Te dni ob številnih praznovanjih 70. letnice zmage nad nacifašizmom, smo dolžni ne le zazreti in spominjati se naše preteklosti, poguma, odločnosti in človeških žrtev, ki so padla, da bi nam izborili svobodo, ampak hkrati s tem moramo nujno v to refleksijo zajeti tudi našo sedanjost ter si nastaviti cilje za prihodnost, ki bodo skladni z duhom tistega upora proti totalitarizmu in zmagi za svobodo.

Kaj nam danes pomeni svoboda?

V Milanu se bo od 1.5 in vse do 31.10. odvijala svetovna razstava Expo 2015, pod sloganom “Nahraniti planet; energija za življenje”. Dogodek, ki se na veliko reklamira in od katerega si italijanska vlada obeta nekakšen gospodarski ter finančni zagon in preporod ugleda. A že v lanskem letu so na dan prihajale številne korupcijske afere povezane z infiltracijo mafijskega denarja v izgradnjo objektov, zato je bilo potrebno ustaviti konje in zastaviti nove javne razpise, kar je zadevo za nekaj časa ustavilo. Sedaj se zelo mudi, tako zelo, da so gradbišča odprta 24 ur na dan in se lovi dan otvoritve. Vse ne bo nared, zato se bo z dodatnim denarjem zamaskiralo vse, kar je nespodobno in neprijetno videti obiskovalcem; postavile se bodo nekakšne Potemkinove kulise. Obstaja pa še odprto veliko vprašanje varnosti dogodka, saj po številnih izrečenih grožnjah Isis (katerih namen je osvojiti Rim), in dodatno še zadnje streljanje posameznika na milanskem sodišču, govori o tem, da bo to za Italijo še velik zalogaj in nenazadnje tudi riziko.

Še ena za v serijo »saj ni res, pa je« se dogaja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Enake možnosti so bile dodane v ime zgolj za boljši vtis, da se poudari »kobajagi« leva politična usmerjenost, niti približno ni bilo s tem mišljeno v teoriji ali še manj v praksi na tem področju kaj resnega spremeniti. To vedo in še bolj občutijo vsi tisti, ki se jim enake možnosti zdijo kot fatamorgana v puščavi.

Skušajmo enkrat za vselej že najti ustrezno rešitev za obubožano, razžaljeno in ponižano Grčijo. Evropatski generalštab od nje še vedno pričakuje vračanje dolga in sprejemanje strogih strukturnih reform, čeprav je zmaga Sirize obljubljala in napovedovala odmik od dosedanje tiranije Trojke.

Heureka! No, pa ponudimo praktično in konkretno idejo kako bi Grčija lahko rekonstrurirala svoj prihodnji zaslužek, celo ustvarjala dobiček od premoženja in tako prišla do tekočih sredstev za poplačilo zasoljenih posojil. Nesporno Grčija velja za zibelko zahodne civilizacije (to piše v vsakem šolskem oz. zgodovinskem učbeniku) in to velja dodobra izkoristiti njej v prid.

Kot kaže ste se zagrizeni homofobični fanatiki in perverzni manipulatorji na račun pravic otrok ponovno začeli zbirati, da protestirate proti sprejetju predloga sprememb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Vabite nas na (po vašem t.i.) “vseslovenski” shod v torek, 3.3. ob 16.30 pred Državni zbor, ki ste ga poimenovali kar Dan ljubezni! Nezaslišano in skoraj nadrealistično; tudi zdrava pamet težko razume takšno paranojo, ki napaja to miselnost in napeljuje k akciji v škodo drugim in še bolj na škodo otrok. Kaj vas tako ogroža pri ohranjanju lastne identitete, vrednot in stališč, da jih morate tako krčevito braniti, da drugim zanikate njihovo identiteto in jim privoščite trpljenje ter povzročate škodo?

Ne dolgo nazaj smo objavili Top 100 tovarn orožja SIPRI Mednarodnega mirovnega raziskovalnega instituta na prem mesu najdemo ameriško korporacijo Lockheed Martin s prodajo v vrednosti 35,5 milijarde dolarjev leta 2013 in z 115000 zaposlenimi. Ko pogledamo njihovo spletno stran, dobesedno osupnemo nad sposobnostjo lasne samopromocije, še posebej, ko vemo, da gre za tovarno, ki producira orožje in tehnologijo masovnega uničenja. “Kar je danes nemogoče, bo juri mogoče.” “Nekoč je bližje kot si misliš.” “Pripravljeni smo narediti naslednji velik korak.” “Da dosežeš najvišje vrhove, moraš imeti najvišje namene.” To so slogani s katerimi, kako perverzno, želijo ustvariti vtis, da gre za podjetje z visoko dodano vrednostjo, družbeno odgovornostjo in celo z etičnim poslanstvom.