Elena Pečarič

Uni. dipl. filozofinja in sociologinja kulture, aktivistka brezmeja, strokovna vodja programa Neodvisno življenje hendikepiranih; YHD-Društvo za teorijo in kulturo hendikepa.

Kot kaže ste se zagrizeni homofobični fanatiki in perverzni manipulatorji na račun pravic otrok ponovno začeli zbirati, da protestirate proti sprejetju predloga sprememb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Vabite nas na (po vašem t.i.) “vseslovenski” shod v torek, 3.3. ob 16.30 pred Državni zbor, ki ste ga poimenovali kar Dan ljubezni! Nezaslišano in skoraj nadrealistično; tudi zdrava pamet težko razume takšno paranojo, ki napaja to miselnost in napeljuje k akciji v škodo drugim in še bolj na škodo otrok. Kaj vas tako ogroža pri ohranjanju lastne identitete, vrednot in stališč, da jih morate tako krčevito braniti, da drugim zanikate njihovo identiteto in jim privoščite trpljenje ter povzročate škodo?

Ne dolgo nazaj smo objavili Top 100 tovarn orožja SIPRI Mednarodnega mirovnega raziskovalnega instituta na prem mesu najdemo ameriško korporacijo Lockheed Martin s prodajo v vrednosti 35,5 milijarde dolarjev leta 2013 in z 115000 zaposlenimi. Ko pogledamo njihovo spletno stran, dobesedno osupnemo nad sposobnostjo lasne samopromocije, še posebej, ko vemo, da gre za tovarno, ki producira orožje in tehnologijo masovnega uničenja. “Kar je danes nemogoče, bo juri mogoče.” “Nekoč je bližje kot si misliš.” “Pripravljeni smo narediti naslednji velik korak.” “Da dosežeš najvišje vrhove, moraš imeti najvišje namene.” To so slogani s katerimi, kako perverzno, želijo ustvariti vtis, da gre za podjetje z visoko dodano vrednostjo, družbeno odgovornostjo in celo z etičnim poslanstvom.

Že cel teden sem bolna, nekakšna viroza, ki me je ujela med pomembnim delom in mnogimi obveznostmi. Ni kaj, mogla sem podleči in sem tako obležala; še vedno ni v redu. Sedaj sem res že sita poležavanja in spremljajoče utrujenosti, saj moj nemirni duh hoče nekaj koristnega početi in ne samo brezciljno “bluziti” v upanju, da se misel porodi. Dasiravno je za filozofinjo tudi to zelo produktivno ali bolje, plodno početje, ki pa ga logika kapitalizma prezira in ne tolerira, saj ne prinaša tiste tako iskane dodane vrednosti, ni uporabnosti. Vsaj tako se zdi. Ker pa se tej logiki že od nekdaj poizkušamo vztrajno zoperstavljati, kolikor je to sploh mogoče, saj smo do vratu potopljeni v kapitalističnem svetu, nam je lahko že sam upor vir zadovoljstva.

Vzorci terorističnih napadov, ali bolje, sistemov imenovanih “terorizem” so pravzaprav na nek način z vso svojo kompleksnostjo v bistvu zelo preprosti. Navežimo se na zadnjo kolumno, v kateri smo prikazali vso nagnusno hinavščino, ki jo premorejo t. i. predstavniki svetovne politične demokracije. Ko nek terorističen dogodek politiki dodobra izkoristijo predvsem za PR, še bolj spretno pa za kreiranje restriktivne politike nadzora in kontrole, z alibijem zaščite, varnosti ter preventive državljank in državljanov. Nič, kar ne bi že videli najbolj očitno in občutno po napadu 11. septembra, po katerem ni bilo več tako kot je bilo. Ne bo potrebno dolgo čakati, ko bodo na nivoju EU sprejeli nove ukrepe, procedure in direktive, ki jih bo treba v imenu boja proti terorizmu prenesti v nacionalne politike. Predvsem, kar se tiče prenosa in izmenjave raznoraznih zaupnih informacij, nadzor interneta, med drugim tudi izmenjave osebnih podatkov. Kar nas do neke mere “pomirja” je, da imamo identificiranega sovražnika za napad in uničenje, samo vztrajati moramo dovolj dolgo, saj ne gre dvomiti, da bo dobro prevladalo nad zlim; nekakšen fil rouge (rdeča nit) zahodne propagande.

Pred tednom dni se je v Franciji zgodil pohod v bran svobodi govora, nekateri so ga poimenovali zgodovinski dogodek, po grozljivih terorističnih napadih v katerih je umrlo skupno 17 ljudi. Praktično smo preko noči vsi postali Charlie, vsi smo bili solidarni in enotni proti skupnemu sovražniku terorizmu. »Ne bomo se pustili prestrašiti, ne bodo nas utišali, ne bomo dovolili, da teroristi uspejo v svojem namenu...« Novinarji, tudi tisti najbolj »režimski«, prilagodljivi, upogljivi in oportunistični, so imeli na jeziku plemenite besede o pomenu svobode govora in zaščite demokracije ter vrednot »našega sveta«. Na ulicah Pariza se je zbralo 3,7 milijone ljudi in glej, simbolni mini pohod je uprizorilo tudi 50 svetovnih voditeljev. To je bilo res nekaj novega in posebnega, predvsem z vidika PR politike.

Mohamed, prerok naš, kaj hujšega se ti lahko zgodi,

kot da se v tvojem imenu in tebi na čast pobija ljudi?

Ljudi, ki krivi so zgolj to,

da kruto resnico današnjega sveta razgaljajo,

s satiro se borijo, da predsodke s humorjem in smehom ulovijo,

da prav na njih prikažejo v vsej svoji absurdni protislovnosti,

na katere človek se opira, ko želi si notranjega mira.

Roberto Benigni, ki prav gotovo ne potrebuje posebnih predstavitev, saj je v svoji zvrsti komika, poeta, režiserja in interpreta edinstven in navdihujoč obenem je tokrat presegel celo samega sebe. 15 in 16 decembra je RAI Uno predstavil radostno branje-interpretacijo Desetih božjih zapovedi, ki si jo je prvi večer ogledalo več kot 9 milijonov gledalcev, v drugem večeru pa je gledanost presegla 10 milijonov. Preprosto fantastično! Dvakrat po dve uri navdihujoče pripovedi o svobodi, življenju, ljubezni, dobroti, zvestobi; brez kozarca vode. Povsem pričakovano ga je pred začetkom drugega večera poklical sam papež Bergolio in mu čestital za podvig in pogum.

Direktor FIHO Štefan Kušar je bil vabljen na 3. sejo Mandatno volilne komisije (28. minuta) na razpravo glede predloga Sveta FIHO, da DZ RS razreši članico Sveta Violeto Bilek zaradi domnevnega kršenja izjave o integriteti (interni izjava FIHO) in ugotovljenega posredovanja informacij. Izid glasovanja članov MVK proti predlogu FIHO je bil 11:0, torej ga. Bilek ostaja članica sveta.

Kaj je Violeta Bilek, ki je bila za to funkcijo imenovana strani DZ RS na predlog YHD -Društva za teorijo in kulturo hendikepa zagrešila tako spornega? Njen izvirni greh tiči v dejstvu, da prihaja iz napačne invalidske organizacije, iz tiste, ki že več kot desetletje opozarja na kolizijo interesov znotraj FIHO in nezakonito, netransparentno ter diskriminatorno razdeljevanje javnih namenskih sredstev. Na kratko rečeno je moteči element, ker preveč sprašuje in želi pojasnila glede spornih ravnanj, ker ne glasuje po pričakovanjih, ker podaja ločena mnenja na KPK, ker deluje po svoji vesti, jo ni moč podkupiti in ne pristaja na logiko delovanja FIHO, roka roko umije. Konkretno v tem primeru naj bi razkrila bilanco stanja fundacije ter izkaz prihodkov in odhodkov za leto 2013! Si lahko mislite razsežnost teh “zaupnih in skrbno varovanih” podatkov, ki so javno objavljeni na AJPES. Novinar Tomaž Modic je na podlagi teh podatkov napisal odmeven prispevek “Invalidom manj, na banki pet milijonov” kjer razkriva, da so v letu 2013 za 15% znižali sredstva vsem invalidskim in humanitarnim organizacijam istočasno pa je imela fundacija na računih in v depozitih za več kot pet milijonov evrov.

Lopovščina nad namenskimi javnimi sredstvi znotraj FIHO se še kar mirno nadaljuje brez večjih pretresov in ob vednosti ali celo tihi podpori večine pristojnih institucij ter ob ignoranci politike. Npr. poslanica predsedniku Borutu Pahorju je pričakovano ostaja brez odgovora. Ni korektno biti politično nekorekten in povedati naglas, da so mnogi invalidski in humanitarni funkcionarji na svojih mestih najprej in predvsem zato, da dobro služijo. Spomnimo le na nedavno gnečo v vrsti za sekretarja Rdečega križa!

Že pred letom dni smo preko informacij javnega značaja zahtevali odgovore na zadeve povezane s stanovanji namenjenimi študentom invalidom, saj stanujemo v neposredni bližini le-teh in že več let ne opažamo novo nastanjenih študentov. Odkar pomnimo zadnje študente, ki so v njih prebivali, je minilo že devet let. K raziskovanju kako se stanovanja »uporabljajo« me je napeljalo dejstvo, da že več let opozarjamo na neprimernost nastanitev mlajših težje hendikepiranih oseb v domove starejših občanov pod izgovorom, da zanje žal ni primernih nastanitev.