Gregor Hrovatin

»ČAS

je denar,« je ena od pregovornih neumnosti, ki neprestano drsijo po žični drči med usti in ušesi. Tako smo je vajeni, da se malokdo zavzame, kaj sploh pomeni. In če se zavzame, ugotovi, da je brez pomena …

Edino, kar je času in denarju skupnega, je, da ju imamo v povprečju na voljo vedno manj. Za denar je jasno, kam gre. Kam pa gre čas? Če si dovolj dolgo na svetu, se zdi, da je začaran – kot da je v vesolju luknja, skozi katero uhaja v neko drugo razsežnost. Karkoli počneš in kakorkoli si urediš življenje, je dan prekratek, in vsako leto ti ga manjka več – kot da je obratno sorazmeren z gospodarsko rastjo

Šolane bedakinje obeh spolov so narodu na pladnju prinesle čudovito priložnost za slovnično utrjevanje ženske manjvrednosti. Njihov namen je bil sicer nasproten, a če bi ga dosegle, jih ne bi mogli imenovati »bedakinje« …

Je kozarec napol poln ali napol prazen; do polovice natočen ali napol izpit? Naj bo človek optimist ali pesimist; sanjač ali realist? Ima napredek cilj, zaradi katerega se splača biti oblečen, ali bi bilo bolje obtičati v živalski koži? Smo ljudje dobri: zase, drug za drugega, za življenje, za planet? Dajmo na tehtnico!

Kakšna gesla! Kakšni obrazi! Kakšna iskrenost in domačnost! Končno nam bodo vladali predstavniki ljudstva, ljudje z ulice, naši sosedje …

Islam ni nič boljša in nič slabša vera kot krščanstvo ali judaizem. Vse imajo v svojih 'svetih' knjigah stihe o klanju drugovercev, ki je obveza vsakega vernika, tu in tam pa se najde tudi kakšen o odpuščanju in sočutju. Pravzaprav gre v veliko primerih za iste stihe. Judaizem, krščanstvo in islam so različice ene in iste vere, osnovane na eni in isti zbirki bajk in navodil. Svečeniki posameznih ločin so jih skozi stoletja prirejali svojim potrebam, kakšno bajko ali navodilo so vrgli ven in dodali nekaj novih zbirk (npr. Novo zavezo in Koran, ki je v veliki meri zgolj za tisti čas posodobljena različica Stare zaveze). Končno so bile razlike dovolj velike, da so lahko drug drugemu rekli »krivoverec« in se pričeli klati med seboj, tu in tam pa je kdo komu kaj odpustil ali bil sočuten do njega. Ločine so postale vere, se razdelile na ločine, ki so postale vere in se spet razdelile na ločine in se ves čas vztrajno in vestno klale med seboj …

… si nas je začel vrteti okoli prsta leta 1952. Mene si je začel vrteti okoli Novega leta 1985, ko sem dobil v dar enega od Mikijevih stripov. Postal sem pravi mali džanki, morda še hujši, kot kadar je bil v igri sladoled …

To je seznam 100 kolumen, ki sem jih objavil na Za-misli med 18. 1. 2016 in 29. 4. 2018. Za lažje prebijanje skozi naslove so razdeljene v poglavja: Diktatura večine (8), Družba (7), Gospodarstvo (9), Modrovanje (9), Nasilje (10), Šport (2), Umetnost (12), Vladanje (11), Vojna (6), Vzgoja (8), Zgodovina (4) in Znanost (13).

Ljudje mi pravijo, da pretiravam, ko napovedujem vojno,

saj se skoraj nič ne dogaja,

razen nekaj Arabcev in črncev, ki pridejo in nočejo ostati.

Šolstvo je ena tistih reči, ki so prevelike, da bi lahko propadle. Tako veliko je, da se niti spremeniti ne more, kaj šele propasti – in to že od srednjega veka dalje …

Bašar obstreljuje ljudi z bojnimi strupi. Donald, Emmanuel in Theresa pa obstreljujejo bojne strupe, ki so obdani z ljudmi. Bašar je grdi grdi, Donald, Emmanuel in Theresa pa so dobri, lepi in pametna …