Gregor Hrovatin

Ne Frajle, ampak The Frajle, kot The Beatles … »Ne boste dobili samo ene, ampak štiri Josipe Lisac,« so rekle na koncertu. Skromnost pa taka …

In smo jih dobili. Lude su, in to ne samo danas … in dobre, kot štiri Josipe Lisac … in kot štirje Beatli. Zakaj bi bil skromen, če si Frajla? …

Lepo so nas razdelili: na bogate in revne … moške in ženske … domorodce in priseljence … domačine in tujce … odrasle in otroke … vaščane in meščane … nazadnjake, neodločne in naprednjake … pravilno verne, napačno verne in neverne … partizane in domobrance (pri nas, drugje pa kaj podobnega) … preveč, dovolj in premalo izobražene … (funkcionalno) pismene in nepismene … teoretike in praktike … ročne in umske delavce … redno, začasno, pogodbeno zaposlene in brezposelne … delavce v javnem in zasebnem sektorju … izkušene in novince … pametne in neumne … spretne in nerodne … lepe in grde … mlade, v 'najboljših' letih in stare … suhe in debele … zdrave in bolne … valide in invalide … hetero- in homoseksualce … z lastnim spolom zadovoljne in nezadovoljne … alkoholike, hašišarje-narkomane in askete … mesojedce, vegetarijance in dietnike … ekstravertirane in introvertirane … pridne in čudne … nestrpne in svetovljane …

Mi pa pridno nalagamo drva na ogenj, ki ga oni zalivajo z oljem – na vsaki teh front se drug z drugim borimo na žive in mrtve … Tudi jaz v nekaterih kolumnah zabijam kline med x in y, čeprav se načelno trudim, da bi ju izenačil ali zabrisal mejo … Vsak od nas nekaterih skupin ljudi pač ne bi imel za sosede …

Stara in zgubana … Počasna in nerodna … Včasih debelaVčasih pozabljivaVčasih navadna … Nič več seksi … – In to v velikem planu … Brez zaljubljanja, prepiranja, pretepanja in divjanja z avtom … Kdo ima večja jajca?

Kratka, a delovna in globokih odnosov polna obdobja sem doživel v več kot 60 skupinah bolj ali manj različnih ljudi. Imel sem vse odtenke sodelavcev in vodij – od čudovitih preko povprečnih in malo-eno-malo-drugo do obupnih – v vseh mogočih razmerjih.

Ko gre za človeka in skalo, je menda vse jasno. Energije in avre in vse te čudne reči delajo golaž iz nečesa, kar je v osnovi strogo ločeno. Vsak kerlc, ki je pripravljen nekomu razbiti gobec, ker ga je pogledal, ve, kje se sam konča, oni z gobcem pa začne. In vsaka babnica, ki nekaj da nase, preden gre med ljudi, ve, kje se konča ona in začne, kar je dala nase. Samo suhci s predolgimi gobci, debelimi očali in gnezdi na glavah kvasajo o pretoku energij, o energijskih telesih in skoraj povsem praznem prostoru, iz katerega sta sestavljena tako skala kot kerlc, pa kljub temu ne moreta drug skozi drugega.

Nasilje prinaša cel kup koristi in skoraj nobene škode – vsaj pri nas ne. V svinčenih časih so ti – če si pijan razgrajal po hiši, mlatil ženo in otroke butal v zid – policaji na iztreznitvi alkohol izbili iz glave s klofutami. A to je bil čas nesvobode in državnega zatiranja, ki smo ga presegli. Zdaj lahko pijan divjaš po cesti, ustrahuješ množice in butneš policaje v prepad, pa te bodo izpustili – pred iztreznitvijo. Živela svoboda in demokracija!

Slepec naj bi videl več prav zato, ker je slep. To zveni neumno, ampak do neke mere drži. Slepci prav gotovo 'vidijo' marsikaj, kar videči prezremo. Res pa je tudi, da mi vidimo marsikaj, česar oni ne morejo. Lahko, če se potrudimo, opazimo tudi večino tega, kar po zaslugi svoje slepote zaznajo oni? …

Poglejmo pamet! Pametni se slepo zanašajo nanjo, tepci pa raje uporabljajo iznajdljivost. Pamet nas pripelje globje, neumnost pa dlje. Izumitelji so v glavnem pametni, vodje pa …

Bolj delodajalci pritiskajo na delavce, slabše ti delajo. Zakaj se torej tako trudijo, da bi jim zagrenili življenje?

BAJKE:

V izmišljenem času v izmišljeni deželi obstajajo izmišljeni delovni običaji. Izmišljeni delavci delajo za izmišljene delodajalce 4, 5 ali 6 dni na teden. V enem tednu oddelajo 37,5 ur in imajo 2,5 ur odmora. V ostalem času so, kjer želijo biti, razen v službi, in počnejo, kar želijo, razen delajo za službo. Delodajalci jim lahko naložijo največ 2 naduri na dan, 8 na teden, 20 na mesec in 170 na leto – pa še to le takrat, kadar je izjemoma, nujno in nepredvideno povečan obseg dela ali ogrožena varnost ljudi in stvari.

Če hočeš vedeti, kaj se dogaja, moraš iti v gostilno. Tam izveš vse. To velja kot pribito, odkar obstajajo gostilne, in bo veljalo, ko Fejsbuka in Tviterja že zdavnaj ne bo več.