Gregor Hrovatin

Država, ustavno in zakonsko ločena od cerkve … Ko bi le bila kjerkoli na svetu država, ki ne bi podpirala verskih skupnosti – ne denarno ne moralno – ampak bi jih pustila, da se oskrbujejo zasebno (na trgu), in jim ne dovolila, da delujejo javno! …

Dosti je tega sranja! Vse to govno od politikov govori: »Ne da se!« »Ni denarja!« »Evropa to zahteva!« … Kurac se ne da! Vsakič ko pride na oblast kak desničarski kreten, se da vse. Za vse je denar. Koga briga, kaj misli Evropa! Na koncu tudi ona da denar. Jebeni Obama je 8 let mencal z Gvantanamom, pa še danes stoji. Oranžada se ni niti dobro naspal, pa je že pometel z Obamakerom, Mehičani, Indijanci, muslimani in odpustil bele srajce, ki so jamrale, da to ne gre. Gre! Pika.

John Oliver se je čudil, zakaj je ravno Laibach prva zahodna glasbena skupina, ki je nastopila v Severni Koreji. Kdo pa naj bi bil? Kakšni zahodno-zahodni stari rokerji, ki kot on nimajo niti najmanjšega pojma, za kaj tam sploh gre? Ali vzhodno-zahodni stari rokerji, ki so že od svojih začetkov predvsem posnemovalci zahodnih, in so že pozabili, za kaj gre pri komunističnih diktaturah? Oboji bi tam pili, razgrajali, kršili dogovore in pravila, zaničevali in žalili domačine ter se nasploh nespoštljivo vedli.

Kot cerarjanski šlateki to počnejo zdaj, vsekakor ne. Rovtoljubi se bodo povsod uprli, oblastniki bodo povsod mencali, policaji pa bodo povsod sončili uniforme in si mislili svoje. Kaj torej narediti, da bo begunec sit in domorodec cel in obratno?

»Nič lažjega!« bi odgovoril Melkijad in rekel domačinu: »Pojdi z mano!«

Najpomembnejša postranska stvar ni nogomet, ampak elektrika. Brez nogometa lahko preživijo tudi kavč & šank skrajneži. Še več: brez nogometa lahko preživijo tudi navijači in celo nogometaši. Prvi bi hitro našli drugo versko blaznost za sproščanje svojih duševnih bolezni, drugi pa bi se lotili telesu bolj prijaznega športa, postali kavč & šank skrajneži ali z dotlej prisluženimi milijoni preprosto uživali življenje.

Gledaš psa: crklja se, je in pije, hoče na sprehod in drema. Gledaš kravo: pase se, prežvekuje, liže slane kamne in drema. Gledaš vrano, ki je menda pametna: če ravno ne meče orehov na cesto, ždi in opazuje (ali drema). Gledaš miš, ki zgleda še najbolj živčna, a njo vidiš samo, ko teka okoli. Večino časa v luknji drema. Še opice se ponavadi derejo in preganjajo samo nekaj minut, sicer pa dajo mir, se crkljajo, žvečijo in dremajo.

Vsak človek je neizmerno srečen, ko sreča sorodno dušo, in neizmerno nesrečen, ko spozna, da ni tako zelo sorodna. Nekateri jo skušajo potem prepričati, da bi postala sorodna, ali pa se ji pustijo prepričati – zlepa ali zgrda. Tretji si jo skušajo podvreči ali pa se ji pustijo podvreči. Četrti jo pustijo pri miru in skušajo imeti mir pred njo. Ljudje ne maramo nesorodnih duš.

Prejšnji teden sem časniku Večer poslal dve pismi bralcev. Niso ju objavili, zato ju objavljam tukaj. Spodaj pa sledijo pripombe, ki jih ni v pismih …

Ima književnost smisel? Vsaka umetnost ima smisel. Bruhotvori 'umetnikov' nam res lahko skrajšajo življenje. A te je treba ločiti od umetniških del, tako kot je treba ločiti bajonete od kuhinjskih nožev. Kuhinjski noži posredno in na dolgi rok hranijo našo kri, bajoneti pa jo neposredno in na kratki rok puščajo …

In kakšen je smisel književnosti? Književnost je oče sočutja (mati je pač mati).