Gregor Hrovatin

Zakaj ljudje ne marajo znanstvenikov? Ker zapleteno govorijo in so čudno oblečeni? Ker v resnici ne govorijo jezika znanosti, ampak jezik denarja? Ker se bratijo z vladarji in bogataši ter 'znanstveno' pojasnjujejo njihove škodljive odločitve? …

Križ

Svetovna statistika pravi, da je od vnetja spodnjih dihal (predvsem gripe in pljučnice) leta 2017 umrlo 2.560.000 ljudi, torej nekaj čez 200.000 na mesec. Večji delež jih umre pozimi, torej je takrat ta številka precej višja. Od Covida 19, ki je tudi nekaj takega, jih je v 5,5 zimskih mesecih letos umrlo 312.000, torej povprečno 57.000 na mesec. Takole čez palec bo Covid kriv za vsako tretjo smrt od vnetja spodnjih dihal. Vendar teh smrti letos ne bo za tretjino več. Pravzaprav jih bo manj, kajti ukrepi preprečujejo tudi druge okužbe dihal. Spet pa se zaradi ukrepov naša odpornost niža, torej bomo v prihodnjih, spet družabnih mesecih smrkali, kihali in se kuhali bolj, kot bi se sicer. Deležu pokojnih bi se letos v odsotnosti Covida dihala smrtno (in nalezljivo) vnela od česa bolj znanega, iz česar nihče razen svojcev ne bi delal cirkusa. Kakšno pljučnico pa so morda pripisali dežurnemu krivcu Covidu in delali cirkus.

Cenjeni vladar Ivan J.!

To pismo je namenjeno Vam. Nisem ga poslal na Vaš naslov, ker je javno znano, da poštnega nabiralnika ne odpirate. Nisem ga poslal na naslov Vlade RS, ker dvomim, da bi ga znali Vaši podrejeni preusmeriti do Vas. Nisem ga poslal na sedež SDS, ker dvomim, da bi ga znali Vaši podrejeni prebrati. Objavil sem ga kar tukaj, v upanju, da ga bo našel kateri od Vaših strokovnih sodelavcev za področje trolanja in Vas povprašal, ali naj me napade ali pohvali.

In zakaj Vam pišem? Ravno zaradi Vaših sodelavcev. Vem, da želite vladati sami, a to lahko morda počnete pri sebi doma. Če želite po domače vladati Sloveniji, pa mora biti ob Vas vsaj še kdo pismen in sposoben razumeti še kaj razen ukazov. Jaz sem takšna oseba. Ukaze sicer bolj slabo razumem, a za to imate že dovolj strokovnjakov.

To je seznam 400,25 kolumen, ki sem jih objavil na Za-misli med 30. 1. 2012 in 4. 5. 2020. Za lažje prebijanje skozi naslove so razdeljene v poglavja:

o

DIKTATURA VEČINE (23): Narodnozabavna telenovela (3);

GOSPODARSTVO: Domače (8), Svetovno (15), Delovni čas (9), Gospodarska rast (7);

LJUDJE S POSEBNIMI IZZIVI: Oni (10), Ljudje okoli njih (14);

MODROVANJE (20): Koronavirus (5);

NASILJE (4): Spolno (11), Družbeno (19), Službeno (5), Vojna (14);

NEDELUJOČA DRUŽBA (22);

NEPREMOSTLJIVE RAZLIKE (15): Vera (17);

ŠPORT (7);

UMETNOST (11): Glasba (3), Književnost (12), Uprizoritve (2), Presoje ustvarjalcev in umetniških del (14), Kratke zgodbe (3);

VLADANJE: Kaj je (27), Kaj bi lahko bilo (18);

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE (10): Doma (8), V šoli (16);

ZGODOVINA (25);

ZNANOST (11): Stroji (7), Zdravstvo (3).

Rojen sem v Jugoslaviji – državi, ki je ni.

Kot državo rojstva moram navajati Slovenijo – državo, ki je ni bilo.

Delovni čas ni naravni pojav. Da se je lahko pojavil in nam začel krasti življenje, so morali biti izpolnjeni tile pogoji:

1. merjenje časa, ki ima sicer bogato zgodovino, vendar je postalo zares natančno in zanesljivo šele v 17. stoletju (še dobro, sicer nas delodajalci ne bi nategovali le z nadurami, ampak bi poleg tega nategovali tudi same ure …);

2. merljivo delo, torej (dolgočasno) delo, sestavljeno iz zaporedja enakih dejanj, ki jih je treba določen čas (v nedogled) ponavljati; večinoma gre za delo ob strojih, namesto strojev ali kot stroj, ki – za razliko od predindustrijskih kmetovanja, vojskovanja, moljenja in vladanja – delavcem med delom prepovedujejo kazati kakršnekoli znake življenja, ki niso nujni za opravljanje dela;

3. prosti čas, torej čas, ko delavec lahko zapravlja čas in kaže druge znake življenja.

Da bo silno domoljubna slovenska vlada poslovala po pravilih? Menda ja nismo tako otročje zaupljivi! Kot vsaka hudo domoljubna vlada tudi slovenska posluje po domače. To pomeni, da posluje samo z ljudmi, ki jih kateri od vladarjev osebno pozna.

Njujork, Njujork:

Veliko Jabolko, Talilni Lonec, Središče Vesolja, Mesto, Ki Nikoli Ne Spi …

– indijanska imena za morilca Indijancev.

Ti se ne talijo, ampak se kuhajo na špiritu in špehu,

kolikor jih je še, izgnanih v puščavo …

Služba ubija. No, ne čisto; živ ostaneš, a to je bolj ali manj vse. Če delovni teden ne premore kakšnega državnega praznika, ki ti ga šefi dovolijo užiti tudi zasebno, imaš ob službi ravno dovolj časa, da se za silo naspiš, nahraniš, in očediš. Za prosti čas, ki bi si zaslužil to ime, ti preprosto zmanjka časa. Poglejmo!

Filmi o zombijih so nas dobro pripravili. Pojavi se okužba. Dan prej je še običajen, naslednji dan pa ne več. No, na drugem koncu sveta imajo nekaj dni časa, ko poslušajo novice, potem pa pride tudi k njim. Naenkrat so zombiji vsepovsod in preživeli ne morejo nikamor. Če se odpeljejo, jim zombiji skačejo pred avte in jih ustavljajo. In tudi če jim uspe kam priti, so tam spet zombiji. Lahko se potuhnejo, a jih zombiji slejkoprej najdejo. Na koncu svet pripade zombijem, gručice ljudi pa vsaka v svoji trdnjavi čakajo, da se jim bodo pridružile.