Gregor Hrovatin

Hofer je nagnal Kralje ulice iz(pred) svojih trgovin, in zdaj vesoljna Slovenija zliva gnoj čez njega. Če gostinec nažene klošarja s svojega vrta, so gostje zadovoljni. Če frizer nažene pijanca iz svoje čakalnice, se zdi čakajočim to edino pravilno. Če bi kak narkoman vztrajno postaval pred vašimi domačimi vrati in prosjačil vas in vaše goste za drobiž, bi poklicali policijo. Če naddržavno trgovsko podjetje na lastnem ozemlju nekomu ne dovoli na lastno pest trgovati na črno, je pa baraba podjetje, ne fušar, ki brezplačno izkorišča njegove dobrobiti.

Kakšne filme gledamo danes in kakšne smo gledali včasih? Ko sem bil dijak, nam je čeljust izpahnil skoraj vsak film Ljubljanskega filmskega festivala, ki je prišel v Maribor. To je bilo življenje, to je bila domišljija v vseh barvah in tonih! … Ti filmi so mi odgrinjali svet in v meni budili željo videti, kaj je drugje. Zaradi njih sem sanjal svetove in dogodivščine, ki jih sicer ne bi. Zaradi njih sem drugače mislil, torej verjetno tudi drugače ravnal, kot če jih ne bi videl.

Bil je lepotec – točno tak, o kakršnem je sanjal od malega. Črn BMW sedan z zatemnjenimi okni, letnik 1997, 420.000 prevoženih kilometrov. Takšnega je imel njegov stric, dokler ni doživel totalke in jo čudežno preživel z nekaj praskami. Avto ga je takrat rešil.

Stavka – prava, živa, polnovredna stavka – je stvar preteklosti. Kdo danes sploh še lahko stavka?

Ko slišiš: »Za otroke gre!« ali: »Poiščimo rešitev v največjo korist otroka!« se moraš prijeti za pištolo … Nekoč so govorili o ženskah: »Dame imajo prednost!« ali: »Revici je treba najti moža, da bo poskrbel zanjo!« Ne eno ne drugo ni pomenilo nič dobrega …

Vtisi po ogledu razstave Stojan Kerbler – retrospektiva v Umetnostni galeriji Maribor, 2. 11. 2019.

Če danes Facebook, televizija ali kakšna revija postreže s podobami gvinejskega ali perujskega podeželja, si najbrž kdo misli: »Kakšni zaostali ljudje! Zakaj se ne premaknejo v 21. stoletje?« A prav takšni zaostali ljudje smo bili do pred kratkim tudi Slovenci.

Osebni pomočniki imajo tri šefe: svoje pomagance, njihove skrbnike in uradne šefe, torej delodajalce. Delodajalci so večinoma invalidska društva in na hitro skupaj spacani s.p.-ji. Osebni pomočniki so pogosto kar svojci. Vse skupaj je torej ena velika družina ali gostilna, kjer se vsi poznajo, prijateljujejo in so v sorodu. Ko pride do težav, se jih rešuje, kot se rešujejo težave znotraj družine in gostilne: skrbno se negujejo in vestno prenašajo iz roda v rod, navzven pa kot da jih ni. No, do prenašanja iz roda v rod pri osebni asistenci še ni prišlo, a zakaj bi čakali, da se to zgodi?

Ljudje smo hecna vrsta. Z lahkoto zberemo nekaj sto jurjev za operacijo enega otroka, da lažje hodi, in nekaj milijonov za zdravila drugega, da lažje sedi. Oba pa bosta gulila šolske klopi s kopico otrok, ki bi potrebovali zgolj pozornost, naklonjenost, vzpodbudo in zaupanje sočutnega in zanesljivega odraslega človeka vsakih nekaj dni za nekaj minut, da bi lažje živeli in postali Ljudje, pa je ne dobijo …

Četrtek, 10. 10. ob 17. uri: cvetober slovenskih domoljubov na kupu … Oh, ko bi se le lahko rešili te Slovenije!

To je seznam 365,25 kolumen, ki sem jih objavil na Za-misli med 30. 1. 2012 in 6. 10. 2019. Za lažje prebijanje skozi naslove so razdeljene v poglavja:

o

DIKTATURA VEČINE (22): Narodnozabavna telenovela (3);

GOSPODARSTVO: Domače (8), Svetovno (18), Gospodarska rast (8);

LJUDJE S POSEBNIMI IZZIVI: Oni (10), Ljudje okoli njih (12);

MODROVANJE (20);

NASILJE (4): Spolno (9), Družbeno (17), Službeno (5), Vojna (13);

NEDELUJOČA DRUŽBA (22);

NEPREMOSTLJIVE RAZLIKE (13): Vera (16);

ŠPORT (7);

UMETNOST (9): Glasba (2), Književnost (12), Uprizoritve (2), Presoje ustvarjalcev in umetniških del (13);

VLADANJE: Kaj je (22), Kaj bi lahko bilo (18);

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE (10): Doma (8), V šoli (15);

ZGODOVINA (23);

ZNANOST (11): Stroji (7), Zdravstvo (3).