Gregor Hrovatin

Narodnozabavna glasba ni niti narodna niti zabavna.

Narodna glasba se igra na glasbila, ki si jih narod izdela sam. Harmonika ni ljudsko glasbilo. V 19. stoletju so jo izumili in dodelali znani mojstri. Harmonike izdelujejo mojstri.

Novo leto sem preživel na gorenjskem Jamniku. Tam je čudovit razgled na nešteto vasi med Prešernovo Vrbo in rokovnjaškim Udin borštom. Mesta – od razvlečenih Jesenic preko kičastega Bleda do bele Ljubljane – učinkovito zakrivajo griči in hribi s svojim zelenjem.

Hotel sem stran od gomazeče gneče, maničnih pijancev, razglašenega tuljenja in uničujočega pokanja. A to je dandanes nemogoče. Vse to je namreč bilo tudi na Jamniku. Bilo je v vseh vidnih vasicah in nevidnih mestih. In bilo je tudi na vseh gričih in hribih. Še dobro, da sem bil človek; če bi bil žival, bi se od groze skozi središče zemlje prekopal na Antarktiko …

Če smo iskreni, se ne bi smeli imenovati »Homines sapientes« – misleci, ampak »Homines tapetarii« – okraševalci. Če nam ne grozi neposredna nevarnost, večino svojih misli namenimo okraševanju.

Zadnji francoski in zadnji slovenski množični nemiri so imeli enak povod: vladarji so skušali oskubiti voznike.

Ljudje se zdimo sami sebi znameniti, ker mislimo. In kaj so dokazi, da mislimo? Govor, orodje, sodelovanje, kmetovanje … Nič takega, česar ne bi našli pri kopici 'nemislečih' živali in celo nekaterih brezmožganskih rastlin. Že od malega se trudim na človeški vrsti najti karkoli edinstvenega, pa mi še ni uspelo. Še najbolj obetavno se mi zdi verovanje; žal pa znanost še nima toliko vpogleda v misli drugih bitij, da bi ga lahko potrdili kot 'sposobnost', ki nas ločuje od njih. Pa tudi če bi ga; verovanje je po svojem bistvu čisto nasprotje mišljenja, torej nikakor ne more biti tisto, kar nas dela misleče …

Resnica pri človeštvu nikoli ni imela možnosti.

Kanglica zaliva vrt, a iz nje ne teče voda.

Je kanglica škropilnica? Iz nje smrdi, se izliva strup –

vse rožice zalila je. Prhnijo, venejo – obup!

Plevel zalije z gnojnico; vzbrsti, preraste vse: »Svoboda!« …

Če se sme, potem bom tudi jaz! Tarče: preprosti Franca, slovenski Mrlakenstein, posrani nestrpneži in zblojeni verniki. Če to niste, naj vam tekne! Če kaj od tega ste, naj se vam zatakne v grlu!

Ko sem bil majhen, smo se čudili, kakšnim bedastim voditeljem se pustijo voditi državljani revnih držav. Da so revne, ker smo jih mi izropali, smo zanemarili. Prav tako smo zanemarili, da smo jim tiste bedake nastavili mi in jim pomagamo ostajati na oblasti, da jih lahko še naprej ropamo. Za nas so bili Črnci, Rumenčki, Arabci in Latinosi pač zahojene rase, ki česa boljšega od bede, lakote, trinogov in vojn niso sposobne spraviti skupaj …

Res ne vem, zakaj se stalno pritožujemo, kako zanič so liki, ki smo jih izvolili. Kako zanič so šele liki, ki jih nismo izvolili … V primerjavi z njimi izvoljeni praviloma izpadejo kar spodobno …