Gregor Hrovatin

Rojen sem v Jugoslaviji – državi, ki je ni.

Kot državo rojstva moram navajati Slovenijo – državo, ki je ni bilo.

Delovni čas ni naravni pojav. Da se je lahko pojavil in nam začel krasti življenje, so morali biti izpolnjeni tile pogoji:

1. merjenje časa, ki ima sicer bogato zgodovino, vendar je postalo zares natančno in zanesljivo šele v 17. stoletju (še dobro, sicer nas delodajalci ne bi nategovali le z nadurami, ampak bi poleg tega nategovali tudi same ure …);

2. merljivo delo, torej (dolgočasno) delo, sestavljeno iz zaporedja enakih dejanj, ki jih je treba določen čas (v nedogled) ponavljati; večinoma gre za delo ob strojih, namesto strojev ali kot stroj, ki – za razliko od predindustrijskih kmetovanja, vojskovanja, moljenja in vladanja – delavcem med delom prepovedujejo kazati kakršnekoli znake življenja, ki niso nujni za opravljanje dela;

3. prosti čas, torej čas, ko delavec lahko zapravlja čas in kaže druge znake življenja.

Da bo silno domoljubna slovenska vlada poslovala po pravilih? Menda ja nismo tako otročje zaupljivi! Kot vsaka hudo domoljubna vlada tudi slovenska posluje po domače. To pomeni, da posluje samo z ljudmi, ki jih kateri od vladarjev osebno pozna.

Njujork, Njujork:

Veliko Jabolko, Talilni Lonec, Središče Vesolja, Mesto, Ki Nikoli Ne Spi …

– indijanska imena za morilca Indijancev.

Ti se ne talijo, ampak se kuhajo na špiritu in špehu,

kolikor jih je še, izgnanih v puščavo …

Služba ubija. No, ne čisto; živ ostaneš, a to je bolj ali manj vse. Če delovni teden ne premore kakšnega državnega praznika, ki ti ga šefi dovolijo užiti tudi zasebno, imaš ob službi ravno dovolj časa, da se za silo naspiš, nahraniš, in očediš. Za prosti čas, ki bi si zaslužil to ime, ti preprosto zmanjka časa. Poglejmo!

Filmi o zombijih so nas dobro pripravili. Pojavi se okužba. Dan prej je še običajen, naslednji dan pa ne več. No, na drugem koncu sveta imajo nekaj dni časa, ko poslušajo novice, potem pa pride tudi k njim. Naenkrat so zombiji vsepovsod in preživeli ne morejo nikamor. Če se odpeljejo, jim zombiji skačejo pred avte in jih ustavljajo. In tudi če jim uspe kam priti, so tam spet zombiji. Lahko se potuhnejo, a jih zombiji slejkoprej najdejo. Na koncu svet pripade zombijem, gručice ljudi pa vsaka v svoji trdnjavi čakajo, da se jim bodo pridružile.

Schrödingerjevi mački je razmeroma lahko; tako v zaprti kot v odprti škatli je živa ali mrtva in to ve. Le Schrödinger ne ve, dokler je ne odpre. Mi pa smo hkrati v zaprti in odprti škatli, hkrati živi in mrtvi, zdravi in bolni, pametni in neumni, prisebni in nori, ubogljivi in svojeglavi, koristni in škodljivi, … in to vemo. Kot da je naša razsežnost trčila z vzporedno, pa je prišlo do izmenjave in zlivanja njunih naravnih zakonov in življenjskih navad …

Spoštovani novinarji!

Proti spletnim zmerljivcem in grozilcem obstaja učinkovito orodje: imenuje se »ukinitev komentarjev pod novinarskimi prispevki«. Računalniško merjena branost in gledanost padeta, a resnični bralci in gledalci ostanejo … Spletni troli bodo ob izpadu možnosti za spletno izživljanje morda utrpeli neznosne duševne bolečine, morda se bodo znesli nad svojimi bližnjimi, morda pa bodo v pomanjkanju drugih možnosti dvignili roko nad sebe. Lahko jim družno pošljemo rožice v psihiatrične bolnišnice, zapore ali na pokopališča … Bodimo iskreni: spletnih komentarjev razen njih in g. Mazzinija ne bo pogrešal nihče. Količine tistih, ki so kakovostno in smiselno obogatili, dopolnili ali popravili osnovne prispevke, se je v vseh teh letih obstoja v vseh javnih spletnih občilih nabralo manj, kot g. Štefančič jr. napiše v enem tednu.

Čopki, kitke, fige, dreadi,

mašnice, lasnice, špangice, načelki,

zavihkano, ravno, trajne, kravželjčki,

prečke, štrlečke, pomadice, želejčki,

gnezda, punk, frufru, brez las,

vsak las na mestu, vsak po svoje …

Če je možno, nekdo to ima;

za vsako glavo obstaja kipar …

Danes je 25. marec – Vaš dan: dan, ko je najimenitnejši Gospod daleč naokoli – papežev šef in pastir vseh pastirjev – samovoljno posilil 13-letno judovsko deklico po imenu Marija. To je storil, čeprav je bila deklica zaročena z drugim gospodom. Lepo vzgojena deklica se ni upirala, ampak je izrecno pristala (ja pomeni ja). Pobožna deklica se ne sme upirati gospodom …