Gregor Hrovatin

Kakšna je razlika, če v iskalnik Google slike vtipkate »Auschwitz map« ali »zelenjavni vrt gredice«? Nikakršna; v drugem primeru je malo več zelene barve.

Skoraj vsakič, ko naletim na oddajo, pesem, predstavo, prireditev, risanko ali revijo za otroke, mi gre na bruhanje. Bolje jo odnesejo le knjige, a še te ne povsem. Morda isto velja tudi za vas, morda pa ne. Ves ta gravž mora namreč nekim ljudem pasti na um, morajo ga ustvariti in spraviti v javnost. Javnosti mora biti vsaj znosen, sicer ga ne bi kupovala, brala, gledala in poslušala, ne da bi pričela metati kamne ali vsaj šla stran.

Človek, ki ne je mesa, ima v gostilnah težave. Ima jih pa tudi človek, ki želi samo nekaj popiti. Z izjemo ustekleničene vode na večini cenikov tako rekoč ni pijače brez nepotrebnih umetnih dodatkov: sladil, konzervansov, ojačevalcev vonja in okusa ter umetnih vonjev in okusov. Tudi naravne sestavine, iz katerih so te pijače, ne prihajajo iz ekološke pridelave, torej so prepojene z umetnimi gnojili, herbicidi in pesticidi. Skoraj nemogoče je najti gostilno, v kateri bi lahko človek spil nekaj svežega in zdravega, kar ni zgolj voda.

Po razlagi trenutne ministrice za kulturo (ko to berete, je mogoče že kdo drug) je slovenska glasba glasba v slovenskem jeziku. Ker sta »slovenskost« in »jezik« izmuzljiva pojma, še posebej v povezavi z besedo »glasba«, se bom malo igral z njima – v svoje in vaše veselje. Mogoče bom koga tudi razjezil, ampak to je njegova težava. Plevel besed bo znabiti pognal korenine tudi na vrtu katerega od bistroglavcev z ministrstva, ki so količili gredico »slovenska glasba«, in upam, da bo tam ostal …

Od davnih davnih časov se ljudje delijo na vladarje in vladane. Takšna delitev je v naših genih, kot je tudi v genih večine opic. Večina ljudi jo podpira. Večino tistih, ki je ne podpirajo, moti zgolj to, da so v napačni skupini, sicer bi bili takoj za. Očitno je pripomogla k preživetju, razširitvi širom sveta in povečanju števila osebkov. Ni pa nujno pripomogla k našemu dobremu počutju. Če bi bili manj 'uspešni' in bi bili še danes opice, bi mnogi živeli mnogo bolje, kot živijo zdaj …

V 21. stoletju se bodo v evroameriški skupnosti držav vedno bolj kazali očitni znaki krize. Vzroki so v prvi vrsti ekonomski, a so tesno povezani tudi z drugimi aspekti zahodnega načina življenja. Evroameriško gospodarstvo je bilo ves čas prevlade teh držav močno odvisno od cenenega dela prebivalcev ostalih držav, ko pa se v 21. stoletju širjenje zahodnega vpliva ustavlja, se zmanjšuje tudi stalni dotok cenenih izdelkov in storitev. Prav tako se zmanjšuje število rojstev (prebivalstvo zahodnih držav bo padlo z milijarde na vsega 350 milijonov okrog leta 2100), kar pomeni, da bo primanjkovalo delovne sile, posledično pa se bo še bolj opuščala proizvodnja izdelkov in storitev. Zato bodo države prisiljene aktivnemu prebivalstvu redno poviševati davke, saj bodo obramba mej pred tujci, vedno večji stroški za podporo revnemu prebivalstvu in razvejana birokracija zahtevali vedno več sredstev. Zaradi povišanega davčnega pritiska bo veliko število ljudi našlo rešitev v begu in se pričelo ukvarjati s piratstvom in cestnim roparstvom.

Kaj so značilnosti neoliberalizma? Početje stvari mimo države, brez povezave in v nasprotju z njo. Božje čaščenje zasebnih prostorov, lastnine in zasebnosti, kamor naj država ne vstopa. Nesprejemanje skupnih prostorov in skupne lastnine ter odpor do njihovega vzdrževanja. Kratkoročna skrb za lastno rit. In katere so vedenjske značilnosti Slovencev? …

Podkupljivost sodnikov, tožilcev, odvetnikov nasprotne stranke in prič kot da je prepovedana tema. Kot da se vsi skupaj trudimo ohranjati vsaj vero v dobronamernost tretje veje oblasti, ko smo jo v dobronamernost prvih dveh povsem izgubili … Dovoljeno in v nekaterih krogih zaželjeno je pljuvati čez posamezne odločitve posameznih sodnikov. Pravnikom te ali one vrste se pogosto očitajo nestrokovnost, nesposobnost in pristranskost. Nihče pa ne upa reči, da je kaj od tega namerno – posledica njihove sebičnosti in pohlepa.

Homo sapiens bi naj bil moder človek. A modrosti ta vrsta premore v obnašanju prav toliko kot v barvi – skoraj nič. Če bi bili ljudje res modri, kot menimo, da smo, bi znali ločevati prave težave od namišljenih. Znali bi jih tudi reševati, če bi bile rešljive. Če ne bi bile, bi rešili, kar se rešiti da, in to s čimmanj nevšečnostmi za vse vpletene.

Pregovori vrste »Laž ima kratke noge«, »Osel gre samo enkrat na led«, »Kar boš sejal, to boš žel«, »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade« in podobni se dandanes uporabljajo predvsem za zmerjanje otrok, ki so nekaj ušpičili, pa tega niso znali dobro skriti. Iz njih veje skriti, nikoli izgovorjeni pregovor: »Kdor zna goljufat', je hitro bogat,« z dodatkoma: »Ampak ti, revše, ne znaš!« in »Mene ne moreš preslepiti!« Takšni očitki in podočitki imajo ravno nasproten namen od željenega – otroke vzpodbujajo, da se naučijo goljufati. In morda je to tudi njihov namen.