Gregor Hrovatin

Kdaj se podjetju oglaševanje splača? Glede na količino, vseprisotnost in raznolikost oglasov se očitno splača vedno in povsod. Če ljudi neprestano ne gnjaviš z vedno novimi podatki o vedno novih izdelkih, vedno novih storitvah in vedno novih možnostih nakupa, je kot da ne obstajaš. Temu v en glas pritrjujejo skoraj vsi, ki tako ali drugače skrbijo za oglaševanje podjetij. Denarjeslovci so tiho. To je še eno področje, na katerem s svojim znanjem – ali prav zaradi njega – pogrnejo na celi črti.

Vsaka vera od svojih vernikov zahteva, da jo širijo. Kdor svojo vero jemlje resno, jo mora širiti. Kdor to počne, je nasilen do drugače verujočih in neverujočih. Njihovih mnenj in prepričanj ne sme sprejemati ali celo odobravati, temveč jih mora zlepa ali zgrda spodbijati in zavračati – to je njegova dolžnost. Kdor tega ne počne, svoje vere ne jemlje resno, torej je hinavec. Prvi je v najboljšem primeru nadležen, v najslabšem pa nasilen. Drugi v najboljšem primeru izkrivlja resnico in laže (kot verski spisi), v najslabšem pa je zahrbten. Oba sta torej nevarna.

Zgodovina Palestine je enaka kot njena sedanjost (gl. kratko zgodovino Palestine). Podobna je kraljevski kroni: vsak vsaj zmerno pohlepen človek si je želi, kdor jo dobi, pa mora večino časa in truda vložiti v to, da jo obdrži, kar mu pogosto spodleti. Če bi bili ljudje razumna bitja, si ne bi želeli ne enega ne drugega. A kot priča zgodovina, so za oboje v trumah umirali tudi tisti, ki od zadeve niti v najboljšem primeru ne bi imeli skoraj nič, kaj šele tisti, ki so si lahko obetali nepošten kos pogače.

Zakaj je znanost tako uspešna, da ji je uspelo v posredovanju večnih resnic spodnesti vero? Ker ima boljše razlage? Ne, verske bajke so ljudem dosti bližje. Znanosti je uspelo, ker ima boljše učinke. Znanost lahko premika gore, vera pa se lahko le dela, da jih …

»Parkirišče za invalide. Prosim, ne parkiraj!« »Vhod za invalide je na drugi strani.« »WC za invalide. Ključ dobite pri blagajni.« »Za invalide je potrebna predhodna telefonska najava.« … Znak za invalide je slika vozička … Glede na javno rabo besede in slike so invalidi očitno samo osebe na vozičkih …

Ne vem, kaj je hujše: sestrelitev letala ali obstreljevanje nas z vestmi o sestreljenem letalu. Svojci žrtev jočejo in tarnajo. Ves svet, ki ima televizije, to gleda, in ves svet, ki je pismen in ima dostop do časopisov, to bere. Vse se vrti okoli teh 298 mrtvih. Zakaj? Ker je večina njih Zahodnoevropejcev …

Prišel, videl, zmagal! Kdo? Kako? Zakaj?

Zakaj je ustroj nogometnih tekmovanj takšen, da štejejo zgolj zmage in neodločeni izidi? Zakaj je izid 1:0 vreden enako kot 4:0, 4:1 ali 4:3, izid 0:0 pa enako kot 1:1 ali 4:4? Zakaj so število danih in prejetih golov ter razlika v golih dodatek točkam za zmage in neodločene izide, ne pa obratno? Zakaj bolj šteje tisto, kar dela nogomet neprivlačen, kot tisto, zaradi česar je postal najpomembnejša postranska stvar na svetu? …

Strici iz ozadja so sence stricev iz ospredja. No, v njihovih glavah so vse kaj drugega … Seveda jih je tudi nekaj, ki so dovolj pametni, da ne postanejo strici iz ospredja; raje se presedajo iz enega upravnega odbora v drugega in s strici iz ospredja igrajo golf. Skrbijo predvsem za svoje riti in jih vladanje svetu ne zanima. Če bi jih, bi bili strici iz ospredja. A tudi v tem primeru ne bi vladali svetu. Stricev, ki želijo vladati svetu, je preprosto preveč, preveč je izjemno sposobnih, divje pohlepnih in skrajno brezobzirnih, da bi lahko katerikoli izmed njih kadarkoli obvladal vse ostale, obenem pa tudi množice nas, ki ne želimo vladati svetu …

Ko sem bil majhen, sem mislil, da je umetnik nadarjen in morda nekoliko čuden človek, ki ustvarja umetnine. Kasneje sem ugotovil, da je v resnici čuden in morda nekoliko nadarjen človek, ki išče pozornost.