Gregor Hrovatin

1. PRENASELJENOST

Na svetu je preveč ljudi. Zasedli smo vse količkaj uporabne kotičke planeta, ostale pa spreminjamo z gradnjo poti, sečnjo lesa in rudarjenjem, razen nekaj zaščitenih območij, v katera vdiramo 'samo' zaradi turizma, nadlegovanja življa za potrebe znanosti in krivolova. Nimamo se več kam širiti. Slejkoprej se bomo pričeli krčiti. To lahko storimo prostovoljno, tako da nimamo otrok, ali pa se nam bo zgodilo – oziroma bomo storili – na kak manj prijeten način …

Nazadnjaki, desničarji, oblastoljubi proti naprednjakom, levičarjem, svobodnjakom … Vojna dveh vojsk, vojakov, ki živijo drug ob drugem, pogosto tudi v istem gospodinjstvu ali isti osebi, prepleteno in na videz neločljivo – svetovljanska vojna, najdaljša nikoli začeta, nikoli končana in nekončljiva vojna, polna javnih (oblastnih, vojaških, razbojniških, verskih, sodnih) in zasebnih žrtev (nasilja v družini, bivalnem okolju in na delovnem mestu), ki gredo na rovaš nazadnjakov (tudi takšnih v koži naprednjakov) – neposredno ali kot posledica povračilnih ukrepov.

Bajke, pripovedke in pravljice, romani, povesti in pesnitve, zgodovinski učbeniki, filmi in igrice – vsi pripovedujejo o silah dobrega in zla in o njunih spopadih. Sovražni vojski sta vedno jasno določeni: razlikujeta se po domovanju, videzu, v marsikateri teh zgodb pa tudi po ravnanju. Pogosto so sile zla številčnejše, mogočnejše in bolj enotne, sile dobrega pa jih praviloma premagajo po zaslugi srčnosti in premetenosti majhne četice svojih vojakov, ki delujejo po svoje.

Je možno obvladovati čustva do te mere, da bi na ukaz vznikala in se razblinjala? Je možno uravnavati njihovo jakost, da bi ustrezala našim načrtom in okoliščinam? Ne, ni možno. Kdor trdi drugače, laže. Vsak poskus zavesti, da bi krojila voljo čustev, ima neprijetne stranske posledice. Močneje se trudimo, hujše so posledice … Samoobvladovanje je načrt, ki je obsojen na propad. Zatiranje samega sebe pač ne more voditi k zadovoljstvu in zdravju …

Pred časom so bili na straneh http://www.siol.net/ (do danes že izbrisano) objavljeni rezultati spletnega natečaja za kratko zgodbo – seznam najboljših zgodb po izboru občinstva. Izsledke sem nestrpno čakal, kajti prav res me je zanimalo, kaj ljudje radi berejo …

Politiki so pokvarjeni in politika je kurba. Lastniki in menedžerji so brezčutni in pohlepni lopovi … To je naravno stanje stvari. Tako naravno je, da se o njem niti ne sprašujemo več. Kot da tako pač je in se glede tega ne da storiti ničesar … Nam, ki nismo oni, je dovoljeno, da se do neke mere pridušamo čeznje, jih ovajamo in prijavljamo. Karkoli že storimo in karkoli se zgodi, pa na koncu nasrkamo mi … Tudi to je naravno stanje stvari …

Na splošno velja, da so podjetniki dragi. Pridejo in ti poleg materiala (ob katerega cene se – zanimivo – redkokdo obregne) za pol ure dela zaračunajo 35 €. Tudi meni se je to zdelo dosti, dokler nisem sam postal podjetnik. Vrednost svojega dela sem izračunal, da ne bi imel težav pri oblikovanju (in zagovarjanju) cen svojih storitev. Pa poglejmo rezultate!

Najprej so bili filmi. Potem so bili filmi z napetimi trenutki. Potem so bili napeti filmi. (Na tem mestu so se vesterni dostojanstveno umaknili in bolj ali manj izumrli.) Potem so bili napeti filmi s histeričnimi trenutki. In zdaj so histerični filmi. Ni treba, da gre za grozljivko ali kriminalko; lahko je tudi komedija, risanka, romantični film ali drama. Karkoli gledate, se od uvodnega prizora do odjavne špice skoraj brez predaha vrstijo eksplozije in rušenja z ogromno in drago postransko škodo, pot glavnih junakov pa je tlakovana s trupli.

Ekonomija je nekaj s številkami, kar vključuje številke, pa je bavbav, ki se ga ljudje niti ne trudijo razumeti. Zato nam lahko že desetletja prodajajo posojila, popuste, vlaganja in gospodarsko rast kot nekaj, kar je dobro za nas, pa jim še vedno verjamemo na besedo …

Verniki imajo svečenike. Sledilci duhovnih praks imajo guruje. Neverniki nismo imeli nikogar, dokler se Richard Dawkins ni lotil povezovanja ljudi v boju proti brezumju nadnaravnega. G. Dawkins je evolucijski biolog, ki z živahnim jezikom na preprost način pojasnjuje razvoj življenja na Zemlji brez uporabe nadnaravnih sil. Poleg tega že vrsto let z znanstvenimi dokazi izpodbija (prazno)verske blebetarije 'duhovnih' skrajnežev. A ko je v svoji knjigi Sebični gen omenil meme, je (zdi se mi, da nevede in nehote) postavil most med znanostjo in duhovnimi bitji.