Gregor Hrovatin

'Hvala bogu, ja!' je bil prvi odgovor, ki mi je padel na pamet, ko sem na velikem obcestnem plakatu prebral: »Si predstavljaš družinsko kosilo brez staršev?« Ko sem v nekoliko drobnejšem tisku prebral: »Otroci in mladostniki v Mladinskem domu Maribor si ga. Življenje brez staršev je njihov vsakdan,« sem pomislil: 'Še sreča!' Pisalo je tudi: »Predlagaj in pomagaj! Obišči spletno stran www.predlagajinpomagaj.si in predstavi svojo idejo [brez vejice] kako pomagati vrstnikom v Mladinskem domu. [brez klicaja]« Začudil sem se: 'Pa saj jim je že pomagano, da ne rabijo jesti s starši!'

»Goni se v tri pičke mile materine!« sem zarohnel, ko sem prebral njeno zadnjo knjigo. Ne zato, ker bi bila tako zanič, ampak zato, ker je tako prekleto dobra. Kdo ve, zakaj sem se spomnil tudi pravljic o stavbarjih, ki so jih po izgradnji te ali one mojstrovine oslepili, da ne bi nikoli več ustvarili česa tako čudovitega … Potterji so bili mojstrovina za vajo. Ko bo Joanne napisala še nekaj 'resnih' mojstrovin, bo lahko sto romanov končno brez slabe vesti romalo v bukvarno in pozabo …

Ko se v trgovini postaviš v vrsto, pa ti tisti za tabo vztrajno naslanja svoj voziček na rit, ga prijazno prosiš, naj odneha. Ko nekaj sekund zatem spet začutiš kovino na zadnjici, v opozorilo zgolj ritneš; morda je človek raztresen. Ko se takoj zatem voziček vrne na 'svoje mesto', pa se znajdeš v nedorečeni okoliščini …

Nekaj 100 mojstrov, ki jim je realni aikido zaznamoval življenje … Več 10.000 ljudi v več kot 20 državah, ki zaradi njega hodijo po svetu bolj spretni, gibčni, močni, vzdržljivi, samozavestni, mirni in miroljubni … Samoobramba kot izbirni predmet v srbskih osnovnih šolah … Kdo ve koliko varnostnikov, miličnikov, vojakov in nenazadnje napadalcev, ki so po zaslugi realnega aikida živi in nepoškodovani …

Zato ker so revni. Poglejte si katerokoli Slovensko (lahko tudi Nemško, Mozambiško ali Iransko …) družino, ki je že nekaj rodov revna, in videli boste, da živijo kot cigani. Poglejte si katerokoli cigansko družino, ki je že nekaj rodov preskrbljena ali premožna, in videli boste, da živijo podobno kot ostale preskrbljene oz. premožne družine v njihovi okolici.

Kaj je značilno za novopečene bogataše? Da so pohlepni in brezobzirni … Da se ne znajo obnašati in da na letalih, v vlakih in hotelskih sobah za sabo puščajo svinjak … Da umetnost hvalijo, čeprav je ne razumejo, in kupujejo, čeprav jim ni všeč … Da radi nastopajo in žanjejo aplavz … Da so fahidioti, površni in brez zanimanja za vse, kar ni njihovo področje, čeprav o tem radi pametujejo … In kaj še? Da so praviloma prvi rod osnovno, srednje ali visoko izobraženih članov svoje družine …

Vsako ljudstvo, družina in posameznik ima svoja nepisana pravila. Ker so starejša od pisanih in se počasneje spreminjajo, jih ljudje bolj spoštujejo in upoštevajo. So tudi boljša in enostavnejša? Poglejmo!

Domače in svetovne smrti 21. 10. 2013 po izboru STA: V preteklem tednu tri prometne nesreče s smrtnim izidom. V prometni nesreči na področju Mengša umrla ena oseba. V Italiji se spominjajo žrtev brodolomov pred Lampeduso. Streljanje pri srednji šoli v Nevadi zahtevalo dve življenji. Nesreča v zabaviščnem parku v Gvatemali terjala življenji.

Bi radi prenovili stanovanje, a imate premalo denarja? Nič hudega! Izvedite tečaj prenove stanovanja! Poberite tečajnine, nakupite vse potrebno, nato pa vprežite tečajnike! Nimate znanja in izkušenj? Nič hudega! Del tečaja naj bo tudi učenje razmišljanja, kako se zadeve najbolje lotiti. Več glav več ve; če sami ne boste uganili prave, bo morda uspelo kateremu od tečajnikov. Med njimi bo prav gotovo kak deloholičen sam svoj mojster, ki bo z veseljem poprijel za najbolj umazana, nevarna in zahtevna opravila, tako da si vam ne bo treba mazati rok in dihal. In kako zagotoviti, da se bo prijavilo dovolj ljudi? Tu je glavna finta – tečaj mora biti ekološki.

Marsikaj: oboje velja hkrati za nespodobno in zaželeno; oboje se da doživeti skrajno osrečujoče in skrajno ponižujoče; o vsakem pripadniki enega spola govorijo na dolgo in široko, pripadniki drugega pa molčijo; o obojem se govori manj, kot bi bilo dobro in zdravo; oboje je v umetnosti in javnih občilih predstavljeno popolnoma drugače, kot je v resnici; in oboje ima več stopenj, ki se med seboj razlikujejo.