Lojze Podobnik

Pesnik in odgovorni urednik revije Rdeči Veter, ki jo izdaja KPDK Komunist.

Stare marionete sestale so se v Ljubljani.

Ti dohtarji, vsi učenjaki, že pozabljeni,

radi bi zgradili državo novo,

zato pametujejo in se sila napihujejo.

Stojiš pred nami, v obraz nam lažeš,

napihuješ se, kot žaba v solati –

tako opisal bi te ata naš,

sovražnik vsakega političnega svata.

Med vagabundsko srenjo smo dobili

kompanjona, primorskega patrona,

igralca, vsestranskega glumača,

ki slovel je med domačimi estradniki.

Vsi, ki so odgovorni za varnost, nas prepričujejo, kako živimo v varni državi, kako imajo odgovorni organi vse pod kontrolo. Njihovi veliki šefi lajnajo stare oguljene stavke, ki ljudi delajo še bolj zmedene in negotove. V državi ni nekoga, ki bi mu ljudje zaupali, verjeli v resničnost njegovih izjav. Obkroženi smo z gospodo na visokih in odgovornih položajih, ki nas zavajajo z izjavami, ki nas ne pomirjajo. Njihovo besedičenje je namenjeno predvsem, da z njim opravičujejo napake in slab nadzor nad vodenjem resorja.

Pravzaprav niti nismo presenečeni s »Štajersko vardo«, saj se že ves čas osamosvojitve pojavljajo nekakšni mladci v uniformah, paradirajo in se »slikajo« za medije. Tako so se pojavili v Kočevski Reki kot spomin na postrojitev TO v decembru 1990 in to počnejo skoraj vsako leto. Videli smo nekakšne bojevnike v črnih uniformah v Poljanski dolini in v Novem mestu kot skupina znane ekstremistične skupine »Blood and Honor«. Z njimi se je družil in prijateljeval aktualni poslanec Državnega zbora, ki je v prejšnjem mandatu bil celo predsednik Odbora za obrambo. Potem je predsednik SDS Janša prišel na plano z idejo Nacionalne garde, ki naj bi štela 25.000 izurjenih bojevnikov. Na domobranskih proslavah paradirajo mladi v uniformah zloglasne »Slowenische Hilfpolizei«, ki je prisegla zvestobo Hitlerju. Nato so v javnost prispele slike mladcev v uniformah, kako se urijo v neki telovadnici. Tajno se urijo ostrostrelci celo na vojaškem strelišču, vodi jih vidni član stranke SDS. Zato menimo, da Šiškova Varda za poznavalce ni presenečenje. Pozornost vzbuja število teh mladcev, zakritost obrazov ter oborožitev s koli in sekirami. Nekako tako je začel svojo zločinsko pot in vzpon na oblast solnograški slikopisec. Njegova SA (Sturm Abteilung - Jurišni odred) je tudi s koli in sekirami razbijala judovske trgovine, pretepala levičarje ter v tajnosti tudi morila. Kasneje je iz te organizacije nastala SS (Schutzstaffel – zaščitni oddelek), ki je bila na zavezniškem sodišču v Nürnbergu po 2. svetovni vojni obsojena kot zločinska organizacija.

Življenje okoli sebe vidim in razumem, menda drugače. Vse, kar se mi zdi, da bi moralo biti, ni takšno, kot si predstavljam. Ne vem, kaj se dogaja z menoj, ne čutim nostalgije na včeraj, ne vidim jasne slike za danes in tudi jutri je v temi. Na obzorju ne vidim jasnega cilja, naprej začrtanih razvojnih poti, ni voditeljev, ki bi nas zanesljivo in odločno popeljali v resnično demokratično družbo in razvito gospodarstvo.

Pri nas je veliko ustvarjalcev umetnosti, ki delajo zastonj ali pa za majhne denarje. Ustvarjajo leta in leta, pa od tega nimajo nobenega zaslužka ali pa dobijo samo drobtinice, ki jih največkrat vlagajo nazaj v umetnost. Očitno je, da se politiki in tudi narod premalo zavedajo, da samo umetnost lahko narodu oplemeniti njegovo podobo in jo ohrani na skupnem portretu zgodovine narodov.

Vojni zločinci, klavci nekoč lastnega naroda, morilci otrok, posiljevalci žensk, okrutni morilci, tatovi … To me danes bega: Le kako jih lahko nekateri poveličujejo, spoštujejo – celo, kot narodne junake, heroje?

V Butalah volijo novega predsednika. Vsa srenja je na nogah: staro in mlado se kritično odziva na ponujene kandidate. Niti eden od kandidatov za njih nima pravih karakteristik, ki bi odgovarjale njihovim zahtevam – vsi najavljeni kandidati trobijo le nekakšne zgodbe o preteklih dogodkih, ki jih dosedanja butalska politika ni bila sposobna pravično rešiti; vsi kritizirajo sedanjega predsednika, ker noče biti moralna avtoriteta in ker se je na vse pomembne dogodke in odločitve vedno mlahavo odzval. Kar je res in strašno moteče.

Sram me je, da živim z ljudmi, ki sovražijo tiste, ki na begu pred nasiljem in smrtjo iščejo miren kotiček, svoj prostor na zemeljski obli, kjer bi lahko v miru in svobodi dočakali starost in kjer bi lahko njihovi otroci zaživeli človeku dostojno življenje – brez lakote, vojne in ponižanj.