Lojze Podobnik

Pesnik in odgovorni urednik revije Rdeči Veter, ki jo izdaja KPDK Komunist.

Slovenskega človeka je treba osvoboditi vseh spon, ki mu jih je nadel kapitalistični družbeni red, kapital, ki nas razdvaja deli in dela hlapce. Osvoboditi se moramo evropske in domače politične srenje, ki nas skozi ekonomske in politične kazalce spravljajo v obupno stanje, tja, od koder ni vrnitve, tja, kjer kraljuje beda, neenakost in izguba suverenosti naroda.

Gospod Roman Leljak je napisal knjigo Speča UDBA, v kateri odkriva metode dela civilne obveščevalne in kontraobveščevalne službe v Sloveniji (ne pa vojaških, katerih pripadnik je bil tudi on sam). V knjigi je razgalil sezname ljudi, ki so nekoč delali in sodelovali s SDV (po Leljaku z UDBO) in jih označil kot negativce, ki so izdajali prijatelje, sodelavce, rodbinske člane. Menim, da Leljak v svoji knjigi in v javnih nastopih izdaja državne skrivnosti tedanje tajne obveščevalne in varnostne službe. Le ta je v času nastalih dogodkov delala v skladu s tedanjimi predpisi in navodili takratnega državnega aparata.

Sem član Društva SRP, ki je skupaj s člani Društva slovenskih pisateljev napisalo pismo predsedniku države Borutu Pahorju, ki ga v celoti objavljam.

Gospod predsednik Borut Pahor!

Vaša prisotnost in aktivno sodelovanje na srečanju militantnega krila SDS v Kočevski Reki ob obletnici postroja 27. Brigade TO nam samo potrjuje, da resnično niste kos funkciji, ki jo opravljate. Ali enostavno ne razumete poslanstva vloge, ki vam je bila zaupana na volitvah, ali pa ste se odločili, da boste s svojimi »spravnimi« dejanji tudi vi osebno spodkopavali državo Slovenijo. Od vas pričakujemo, da s svojo predsedniško avtoriteto ščitite ugled SV, teritorialcev in miličnikov in velike večine državljanov, ki smo s skupnimi močmi izpeljali plebiscitarno odločitev za samostojnost.

Vse kar se piše v zadnjem času na puntarskih straneh je odraz naše puntarske misli. Vsi pisci se zavedamo, da je puntarstvo gibanje namenjeno ljudem in da Slovenija potrebuje korenite spremembe. Sedanji družbenopolitični sistem onemogoča razvoj demokracije, zanemarja ljudsko voljo in vključevanje množic v vse procese, ki bi pomagali obubožani državi, da bi se postavila na lastne noge. Vse dosedanje vlade so bile nesposobne in zelo mačehovske do državljanov. Predvsem so zagovarjale kapital in svoje lastne interese. Tudi zdajšnja strategija vlade je enaka. Varčevalni ukrepi slonijo na prebivalstvu, na delavcih, ki jim lastniki kapitala in država jemljejo delo in vse možnosti za normalno življenje. Ljudstvo postaja čedalje bolj revno, a državni organi z vlado na čelu pa sprejemajo ukrepe, ki ljudi spravljajo v obup, saj imajo težave, kako preživeti družino. Državljani rešujemo banke, obubožano gospodarstvo, tehnološke viške in lastnike podjetij, tovarn, da lahko kapitalisti dosegajo zadovoljive dohodke in dobičke od vloženega kapitala. Dobro plačani direktorji, menedžerji in uradniki v panožnih zbornicah nas nenehno opozarjajo, da je naše gospodarstvo nekonkurenčno in da so delavci predragi. Pri svojih izračunih uspešnosti je vedno pomemben le dobiček in kar je najbolj žalostno, je delavec za njih samo drago produkcijsko sredstvo. Brez milosti ga zavržejo in svojo proizvodno selijo v kraje s cenejšo delovno silo.

V obrazložitvi, zakaj je bil izpuščen najbolj razvpiti slovenski zapornik, Ustavno sodišče navaja med drugim tudi 28. člen Ustave RS, ki je v bistvu načelo zakonitosti v kazenskem postopku. Citiram: Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Ne vem, kaj se gredo naši pravosodni organi, kakšen butalski pravni sistem imamo in kdo so ustavni sodniki, ki na laž postavljajo vse odgovorne pravne strokovnjake: sodnike, preiskovalne sodnike, tožilce, ki so zadevo » Patrijo« s težkimi mukami pripeljali do konca. Mar so se omenjeni šli otroške igrice?

Obup je bolezen za smrt, zato ker je obup bolezen jaza. Ko človek obupa nad sabo, si v obupu hoče vzeti sebe, ker je storil nekaj, kar ni v skladu z njegovimi moralnimi načeli in ni v skladu z njegovim jazom. Obupanec obupa vedno zaradi nečesa, kar je v njem ustvarilo obup, nekakšno stanje duha, ki zahteva smrt, ki naj bi zaključila zgodbo s koncem življenja. Z obupom končati življenje je zavestno srečanje s smrtjo, to je samomor: morda pa je to sprava s SEBOJ, ki je v konfliktu z moralnimi normami, ki so prepredene s strahovi, ki nam s prstom kažejo, kako se moramo obnašati.

Dan reformacije je velik praznik, ta dan praznujemo obletnico, ko se je slovenski narod prvič zapisal med razvijajoče visoko kulturne narode v Evropi; praznujemo dan rojstva prvič zapisane slovenske besede v slovensko knjigo; praznujemo identiteto naroda, ki ga označujejo slovenske besede: naš jezik, s svojim besedoslovjem, s katerim lahko za vedno ohranimo slovensko misel, gradimo lastno kulturo in izobražujemo lastni narod, v lastnem jeziku. Temu se moramo zahvaliti vsem našim reformatorjem, ki so se že v 16. stoletju tega zavedali, zavedali pa so se tudi, da je treba Cerkev ločiti od države, da se razlastijo cerkveni fevdalci in da mora takratna oligarhija ljudstvu priznati več pravic, ki bi zagotavljale človeku bolj dostojno življenje.

Jedro Društva SRP (SLOVENIJA RESNICA POŠTENOST): Ernest Breznikar, Jože Butara, Boris Pogačar, Janez Muhvič, Remzo Skenderović, Mitja Teropšič, Mirko Ognjenović, Rafko Križman, Darko Kastelic, Franc Medle, Ribič Jože so napisali in javno objavili protestno pismo z naslednjo vsebino:

To kar se je zgodilo z našo nekdanjo prvo ministrico, je velik madež za slovenski narod, za državo Slovenijo in za slovensko politično srenjo. To je odraz stanja v naši državi, v kateri se dogajajo nezakonita dejanja, ki imajo vse znake kaznivih dejanj: in kar je najhuje, da se vsa ta početja preganjajo po uradni dolžnosti. Vendar pa v naši lepi in skorumpirani deželici ni organa, ki bi pravočasno postopal v skladu z Zakonom o kazenskem postopku. Očitno je, da je naša demokratično izvoljena elita nad pravom, ki je za njih le nekakšen akt pravnih norm, ki ga lahko razumejo vsak po svoje. Narcisoidni advokati brskajo po pravnih aktih in v njih iščejo rešitve za storilce kaznivih dejanj, za obtožene in zapornike, ki se izmišljajo vse mogoče, da ne bi prestopili praga zapora. Nič niso pomembne odločbe in vsi ostali z zakonom določeni akti, ki jih spišejo in izdajo legitimni organi države. Pri vsem tem iskanju pravice je najbolj pomembno, da je veliko »cvenka« s pomočjo katerega se odvijajo pomembne zgodbe, ki imajo v ozadju načrtovane cilje in veliko vsebin, s katerimi se zavaja zbegano ljudstvo. Iz teh zgodb imajo največjo korist medijski mogotci.

Prvi del lokalnih volitev je za nami. Imamo že kar nekaj na novo izvoljenih županov in imamo še nekaj časa, da razumno izvolimo še ostale kandidate, ki se bodo borili v drugem krogu.