Že nekaj časa je minilo, odkar sem opozoril na molitev očenaša, ki ga kristjani molijo pri mašah, v cerkvi ali/in doma, a z njim ponižujejo Boga in molijo očenaš bogokletno.[1] V tem času, ko sem objavil obe razpravi na Za-misli.si se je sicer nekaj govorilo o tem, a je le pri tem ostalo, tako da ljudje nič ne mislijo, kaj molijo in Boga še naprej ponižujejo in molijo bogokletno.

Papež Frančišek je nekaj govoril o tem, da bi bilo treba pogledati prevode, češ da je francoski drugačen, a je le pri tem ostalo. Tudi Tine Hribar je nekaj o tem pisal, a kot je rečeno, je vse ostalo na svojem mestu. Tako kristjani, pa naj gre za katolike, Luterane ali evangeliste in pravoslavne, še naprej (nepremišljeno?) ponižujejo Boga in molijo bogokletno. Le do kdaj? Se resno vprašujem, da se nihče ne vpraša, kako in kaj moli. In te potem ljudje čudno gledajo, če moliš prav: »ne daj, da padem(o) v skušnjavo«.

Kot vemo, obstajajo pravilni prevodi besedila in tudi nepravilni. Zadnjič sem poslušal na televiziji predstavitev novega prevoda Dalmatinove biblije Novi testament 1584, ki sta ga izdala V. Ošlak in B. Hlastan, ki sta knjigo tudi predstavila na televiziji.[2] Pri tem me je zanimalo, kako je Dalmatin prevedel oče naš. Bil sem razočaran. Tudi Dalmatin prevaja tako, da žali Boga Očeta. Na obeh mestih (Matej, Luka) prevaja žaljivo. »In nas ne vpelji v skušnjavo« (Evangelij po Matevžu 6, str. 15) in enako tudi v Evangeliju po Lukežu 10 (str. 100): »In ne vpelji nas v skušnjavo«.[3] Iz takega besedila je jasno razvidno kot da bi na Bog vpeljeval v skušnjavo. Res se mi zdi čudno, da resni teologi vseh časov in vseh struktur, da ne govorim za kake kardinale in papeža, ponavljajo to blatenje Boga, ne da bi pomislili, da delajo prej satansko, če že zanemarimo grešno človeško.

Tako imamo Slovenci napačen in bogokleten prevod biblije ali novega testamenta vse od Dalmatina naprej. Žalostno, čeprav biblija ali sveto pismo iz leta 1995 ponuja pravi in povsem drugačen prevod očenaša.[4] A je pri vsem tem nerazumljivo, zakaj teologi ne zahtevajo pravega prevoda očenaša, ki ga vendar imamo in ponujajo napačnega in bogokletnega ter kljub opozarjanju na to, da verniki žalijo Boga in ga delajo za satana s takim načinom molitve očenaša, nič ne ukrenejo, da bi zadevo popravili in Boga prenehali žaliti. Žalostno je gledati tudi na kaki katoliški televiziji, kako nadškof napačno moli očenaš in trume posnemovalcev nič o tem ne razmišljajo, da grdo ravnajo s svojim stvarnikom, ampak ga celo javno zasmehujejo in žalijo…

Tu še enkrat navajam oba prevoda iz ekumenske izdaje biblije ali svetega pisma: »…ne daj, da pademo v skušnjavo« (Mt 6, 11) in »in ne daj, da pademo v skušnjavo« (Lk 11, 4).[5] To sta ne le smiselno, ampak predvsem pravilno prevedena teksta, ki Boga ne postavljata v vlogo satana, kakor to dela prevod »ne vpelji nas v skušnjavo«.

Zakaj se je stoletja molilo Boga tako bogokletno in zakaj še zdaj nihče nič ne ukrene, da ga molimo prav, pa je drugo vprašanje. Prav tako tudi, kdaj in kdo se bo temu uradno uprl in postavil pravo molitev in češčenje Boga. Do takrat pa lahko tisti nekateri, ki smo pač prišli do tega spoznanja in nismo hudobni, da Boga prav molimo in častimo, v žalosti in tožbi Bogu pokleknemo pred njim in ga v starozaveznem izročilu prosimo, naj se nas vendar usmili, ker smo med ljudmi tudi nekateri pravični in nas ne zavrže skupaj s hudobneži…



[2] Jurij Dalmatin, Dalmatinova biblija, novi testament 1584, posodobljeno besedilo, prevedel Jurij Dalmatin : prevod v danes razumljivo slovenščino, spremna beseda Vinko Ošlak, Benjamin Hlastan, Slovenj Gradec : Združenje Trubarjev forum, 2017, 354 strani.

[3] Seveda sta prevajalca pač prevajala kot je Dalmatin prevedel in zapisal, četudi sta prevajala v »danes razumljivo slovenščino«. A me vseeno zanima, zakaj sta tako narobe prevedla. Seveda prevod nima nobene opombe, a čemu nista v predgovoru ali pa v spremni besedi na koncu povedala, da je Dalmatin narobe prevajal. Res čudno.

[4] Sveto pismo stare in nove zaveze, ekumenska izdaja z novim prevodom nove zaveze, Ljubljana: svetopisemska družba Slovenije 1995.

[5] Ibidem, stran 1059 in 1119.

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži