Prejšnjič sem predstavil nekaj največkrat ponavljanih in lažnivih trditev nasprotnikov novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, o kateri bomo odločali na bližajočem se referendumu.

Tokrat pa o sami vsebini novele in njenih konkretnih posledicah.

Novela pomeni odpravo diskriminacije istospolnih parov na nekaj manj kot 80 področjih – med tem tudi:

Spoštovane poslanke in poslanci!

Obljuba dela dolg in jesen je že tu, ker pa ne bi radi čakali do jeseni našega življenja, vas vljudno pozivamo h konkretnim dejanjem. Ob 3. decembru, mednarodnem dnevu hendikepiranih, vas vljudno prosim, da nam izpolnite veliko željo in človekovo pravico; pravico do osebne asistence. Zato trkamo na vašo vest, zavest in odgovornost, da izpolnite naša dolgoletna prizadevanja in hrepenenja po uzakonitvi pravice do osebne asistence, kakor veleva ZN Konvencija o pravicah invalidov, podpisana s strani Slovenije 2008.

Nasprotniki novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, o kateri bomo odločali na referendumu, stalno ponavljajo ene in iste neresnice. Čas je, da jih argumentirano zavrnemo:

1.

V tem tednu sta bili objavljeni anketi, ki nazorno kažeta, da tisti, ki so proti, uspevajo s pozivanjem k bojkotu neopredeljenih, zato da ne bi zmagal ZA.

POZOR: NA REFERENDUMU NI KVORUMA. To je samo zavajanje nasprotnikov. Če si za enakopravnost, pojdi in GLASUJ ZA. Ne prepusti odločitve temu, koliko nasprotnikov bo prišlo na volišče.

Pridem v trgovino, katerokoli, in prodajalka (ec) me vedno ogovori z naučenim besedilom: »Kako vam lahko pomagam?!« Mnogokrat se ne zazrem v vsebino tega nagovora, ki sem ga že neštetokrat prežvečil, se ne oziram nanj, včasih pa kakšnemu tudi razložim svoj pogled na uporabo besede pomagati. Vsebinsko. Kdo komu pomaga in zakaj.

Poročila neodvisnih opazovalcev z mejnega prehoda na Bregani so grozljiva. Več sto žensk, otrok in moških je na avtocestnem betonu preživelo noč brez hrane, vode in v mrazu. Ekip Rdečega križa iz Slovenije ni bilo k njim, policija je preprečevala dostop zdravniški nujni pomoči, ženske in otroke je policija ločevala od moških in jih odpeljala.

Zdaj baje po družine, ženske in otroke prihajajo avtobusi.

Policija je brutalna, policisti niso, po reakcijah sodeč, nevtralni, pravijo opazovalci.

Uredništvo ČKZ je napisalo protestno pismo predsedniku vlade. Berite spodaj in širite.

Obenem vas pozivamo, da se po svojih močeh dejavno vključite v reševanje razmer, da posredujete s svojimi stališči, izjavami, analizami, informacijami, zahtevami pri medijih, politikih, odločevalcih ...

Čas je, da proti dehumanizaciji, vazalstvu, nepolitki, nemišljenju izpostavimo svoja telesa. V petek 25. 9. bo v Ljubljani shod. Več informacij o tem pošljem v naslednjih dneh.

mail predsednika vlade: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Prispevek bi imel lahko tudi naslov Humanitarnost kot biopolitika. V tem času, ko lahko zaradi begunske tematike precej več kot običajno poslušamo in beremo o ksenofobiji in o različnih izrazih sovraštva in jeze nad begunci, ne bi smeli prezreti narave diametralno nasprotnega pristopa k beguncem. To je navidezne humanitarnosti, ki je prav tako zatiralska, le da to ni vidno.

Po 25 letih samostojnosti je naša vladajoča »elita« končno obelodanila tako imenovano Strategijo upravljanja kapitalskih naložb države, ki pa ni nič drugega kot razširjen spisek podjetij za razprodajo. Obenem se zaključuje agonija s prodajo Telekoma iz prejšnjega spiska 15 podjetij in razkrito ozadje te prodaje kaže na vso bedo vladajoče elite in z njimi povezanih mrež. Prav tako je razkrit namen hitrega širjenja EU, katerega glavni namen je bil v pleniilski primež neoliberalne EU dobiti šibke države periferije EU, ki jih zaradi prostega pretoka in brez obremenitev z mejami brez ovir oskubijo do golega. Eden od načinov je zasužnjevanje z dolgom, ki je glavni mehanizem finančne industrije in je zadnja faza prehoda tako imenovanih parlamentarnih demokracij v fašizem 21. stoletja.

Osnovno- in srednješolska zgodovina nas v poglavju o 19. stoletju na Slovenskem seznani o zgraditvi Južne železnice, ki je z Dunaja do Ljubljane pripeljala 1849., do Trsta pa 1857. leta. To je žal največkrat tudi končna točka splošnoizobrazbenega dometa o zgodovini železnic pri nas. Južna železnica je bila torej izredno pomembna tehnološka in gospodarska pridobitev. A poglobitev v njeno nadaljnjo zgodovino nam razkrije še marsikaj drugega.

Sledeča zgodbica je stara že kaka dva meseca, a (žal) še vedno aktualna, zato jo ponujam v branje.

Berem petkovo Delo. Na naslovnici novica o tem, kako so Cerarjevi pogajalci v Bruslju izposlovali »odpustke« za izpuste toplogrednih plinov. Utemeljili so jih s tem, da Slovenija ne more vplivati na izpuste cestnega tranzita preko države, slednji pa se iz leta v leto povečuje. Ne more, ne zna ali nemara noče vplivati? Morda bi bilo dobro povprašati Švicarje, kako z gradnjo podalpskih baznih železniških predorov in omejevanjem cestnega prometa vplivajo ne le na tranzit, ampak tudi na celotno ekonomijo in ekologijo države …

Uvod

Živimo v času, ki je poln protislovij. Že iz pradavnine imamo izročila, ki so se vsa pretekla stoletja dopolnjevala z idejami, izumi in mišljenjem ljudi, ki so stremeli k razumevanju sveta, kozmosa in svojega življenja.

Človek je že nekdaj dobil navodila, kaj naj dela in kako živi. Vendar človek tega ni delal. Ustvaril si je ogromno umetnin, ki jih časti po božje. Koliko besed je bilo v preteklosti izgovorjenih in zapisanih o umetninah in umetniških slogih. Koliko umetnin je bilo sploh napravljenih in koliko tako imenovanih umetnikov je delalo »rezane podobe« do dandanes. In kaj nam te »umetnine« pomenijo? Koliko je bilo usod zaradi tega? Koliko besed in zmerjanj? Ogromno in nešteto.