Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Tisto kar me najbolj zanima, je iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize v katero smo tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

Za človeka, ker je misleče bitje (vsaj upamo, da je še), je šolanje temeljna potreba, tako kot so zrak, voda, hrana, bivališče, zdravstveno in socialno varstvo. Univerzalna pravica do izobraževanja ni luksuz, temveč je človekova temeljna pravica. Zato je vprašanje: “Ali javno ali zasebno šolanje?” povsem odveč - javno, vsem dostopno, brezplačno šolanje je absolutna prioriteta civilizirane družbe 21. stoletja. Vse ostalo je barbarstvo.

Zasebne šole so lahko dodatek, dopolnitev javnega, univerzalno dostopnega izobraževanja, nikakor pa ne sme biti pravica do šolanja kakorkoli pogojena s kupno močjo posameznika oziroma njegove družine. In to na vseh stopnjah: od osnovne šole (in tudi vrtca) do univerze.

Slovenska politika se je v luči povsem nemogočih in destruktivnih “varčevalnih” ukrepov, ki dokazano vodijo v razpad družbe, odločila za postopno privatizacijo izobraževalnega sistema. Korak za korakom se zmanjšujejo pravice in nekega dne se bomo zbudili v družbi, kjer bosta pravici do izobraževanja in zdravja zgolj še tržno blago, tako kot na primer kozmetika in modni dodatki.

Danes je edini pravi javni sistem očitno postal (zasebni) finančni sistem. Vanj države vlagajo neskončne vsote denarja, ki ga nato v svoje računovodske knjige vpišejo kot svoj dolg, bankirji pa v svoje knjige kot zasebni dobiček. Skrb za finančni sistem je izgleda edina res prava funkcija moderne države, ki za to “pravico” uporablja vsa sredstva - od ukinjanja javnih storitev do sredstev represije.

Boriti se »proti šolninam ter za javno in brezplačno šolstvo« oziroma za univerzalno pravico do izobraževanja je zato plemenitino in pošteno dejanje. Družba 21. stoletja bo civilizirana samo, če bodo izobraževanje, zdravstveno varstvo, socialno varstvo, dostop do neoporečne vode in osnovnih prehrambenih izdelkov ter primernega bivališča univerzalne temeljne človekove pravice. A ne le na papirju, temveč tudi v praksi.

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži