Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Tisto kar me najbolj zanima, je iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize v katero smo tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

Čeprav se vsa Evropa in tudi dobršen del sveta že lep čas intenzivno ukvarja z Grčijo, pa je na obzorju še veliko večji problem - Kitajska. Grčija je iz ekonomskega vidika palček; pri Grčiji gre predvsem za evropsko in v ozadju nemško obsesijo z varčevanjem. A v času zaostrovanja grške krize se je Kitajska znašla na robu borznega zloma, ki lahko do temeljev pretrese svet.

Ključna kitajska borzna indeksa, Shanghai Composite in Shenzhen Composite, sta v zadnjih tednih izgubila 30 % vrednosti, kar znese približno 3.000 milijard dolarjev; z drugimi besedami: 3.000 milijard dolarjev je v zadnjih dneh na kitajskih borzah dobesedno izpuhtelo (China freezes new share offers in bid to shore up plunging stock markets).

Kitajska vlada si zdaj obupno prizadeva stabilizirati padajoče borzne trge. Morda ji bo to začasno tudi uspelo, a stalna, večletna rast borznih indeksov se zdaj končuje. Na boleč način. Podobno kot pred leti pri nas, so se Kitajci množično zadolževali, da so lahko “uživali” v navidez brezkončni rasti borznih trgov.

Zgodba je bila že velikokrat ponovljena: čezmerna rast ima neizogibno za posledico čezmerne padce. Vendar borze avtomatsko za sabo potegnejo podjetja, kajti s padanjem vrednosti delnic se zmanjšuje tudi vrednost podjetij. Kriza v podjetjih pa se hitro pokaže v celotni ekonomiji in družbi. Ko se zamaje Kitajska, se zamaje cel svet. V prihodnjih tednih ali mesecih bomo priče postopnemu zlomu globalne ekonomije.

Ekonomija, ki sloni na finančnih in borznih špekulacij, bo propadala pred našimi očmi. Kar zdaj doživljajo Grki, bomo videli tudi v drugih razvitih državah; v številnih nerazvitih državah pa je “grška” kriza že desetletja vsakdanja stvar, samo da tega nihče več ne opazi, ali pa noče.

Je mogoč izhod iz te strme poti navzdol? Je. Bistvo ekonomije namreč ni denar (finance), temveč dobrine. Lahko jeste denar; se lahko oblečete v denar; vam lahko denar nudi varno zavetje? Ne more. Namesto, da se neprestano ukvarjamo z denarjem, se moramo začeti ukvarjati z dobrinami.

In magična beseda prihodnosti je: medsebojna delitev dobrin. Ko se bomo naučili medsebojne delitve dobrin, predvsem na globalni ravni, bodo vse finančne tegobe tega sveta izpuhtele. Ne bo jih več. Človeštvo bo končno svobodno zadihalo in zaživelo v miru in blaginji.

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži