Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Tisto kar me najbolj zanima, je iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize v katero smo tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

V zadnjih tednih in mesecih lahko opazujemo izjemno visoke padce in rasti borznih indeksov po svetu. Več odstotnemu padcu v enem dnevu lahko že naslednji dan sledi več odstotni dvig. Marsikdo bi rekel, da je panika zatorej odveč, vendar so prav ta visoka nihanja - včasih tudi znotraj enega dne - pokazatelj zgodnje faze borznega zloma, pravi Michael Snyder v članku This Is EXACTLY What The Early Phases Of A Market Meltdown Look Like (Natanko tako izgledajo zgodnje faze borznega zloma; 9. 9. 2015).

Leta 2008, v času globalne finančne krize, se je zgodilo 9 od 20 največjih enodnevnih padcev borznih indeksov, prav tako tudi 9 od 20 največjih enodnevnih rasti. Borzni zlom, pravi g. Snyder, nikoli ne poteka samo v smeri padanja, temveč so zanj značilna visoka nihanja. In natanko to lahko opazujemo v zadnjih tednih in mesecih.

24. avgusta 2015 je ameriški borzni indeks Dow Jones v le nekaj minutah padel za več kot 1.000 točk in presegel vse zgodovinske rekorde, še isti dan pa si je ponovno “opomogel” in na koncu dneva “pristal” pri “zgolj” 588 točkah v negativnem območju. Podobno kitajski borzni indeks znotraj enega trgovalnega dne niha od globokega minusa do pozitivnih območij - gor in dol, dol in gor...

Čeprav je pokazateljev, da se je borzni zlom pravzaprav že začel, več kot dovolj (Ne čakajte, je že tu), se politiki in ekonomisti obnašajo, kot da je vse v redu. Ne samo to, prepričani so celo, da je ekonomske krize konec, saj se bruto družbeni proizvod (BDP) Slovenije povečuje. Vendar je ta pokazatelj popolnoma nerealen, kajti borzni zlom lahko v enem samem dnevu “odpihne” tisoče milijard evrov premoženja.

V samo dveh avgustovskih tednih je iz svetovnih borz na primer izpuhtelo kar 5 bilijonov oziroma 5.000 milijard dolarjev (Finance). Politiki pa raje kot noji tiščijo glave v pesek in ne ukrepajo.

Begunska kriza, ki trenutno zaposluje politiko, je proti globalnemu zlomu borznih in finančnih trgov, le majhna stvar. V resnici nas je lahko strah, kako bodo politiki, ki ne vedo, kako se lotiti begunske krize, reševali neizbežno krizo, ki se bo kot požar razširila iz finančnih centrov.

A rešitve so. Denar ni tisto, kar potrebujemo za preživetje in blaginjo. Potrebujemo dobrine. In te si lahko medsebojno delimo. Rešitev je torej več kot enostavna. Ko bo razpadel globalni finančni sistem, bo nastopil čas za medsebojno delitev dobrin.

Verjemite, zelo kmalu.

Komentarji  

0 #2 Eden 10:03 14-09-2015
Zbrisalobo prejšnje sporočilo;
Rok, bravo, že 10 let zrem s tabo Roki. Zionistično-Rimski imperij (RKC+) že apokalipsiran (Apokalipsa gr. - padec tančice iluzije). Torej poslednje slike, ki projekcija zlorabljene svetlobne tehnologije češarik hipnotiziranih, a zaradi vrnitve Svetlo-delavcev hitro se BudeČi-h! Naj splašenost kopičenja aretirajo naše brade.

2. zakon mi EkoSistema: 'Vsakdo in vse ima edinstveno funkcijo v Sistemju. To je njegova odgovornost in karijera, v skladu s katero ima delež Sistemja v Oskrbi (ne lasti)'.
Citat
0 #1 Eden 09:46 14-09-2015
Kakšno olajšanje, ko bil prebral namero kot Medsebojno delitev VIROV dobrin. Vire, ki vsem Zemljanom: zrak, voda, semena-rastline, denar, samonapajalne naprave Nikole Tesle, delo, občutki...
Citat

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži