Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Tisto kar me najbolj zanima, je iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize v katero smo tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

“Približuje se novo stoletje in z njim obeti za novo civilizacijo. Mar ne bi začeli s polaganjem temeljev za novo skupnost z razumnimi odnosi med vsemi ljudmi in državami ter izgradili svet, v katerem bi prevladale medsebojna delitev dobrin, pravičnost, svoboda in mir.” (Willy Brandt, 1983)

Willy Brandt (1913 - 1992), ki so ga poimenovali tudi nemški Kennedy, je bil izjemen politik. V obdobju 1969 do 1974 je bil nemški kancler, prej pa zunanji minister in župan Zahodnega Berlina. Leta 1971 je za svojo miroljubno politiko do takratnega vzhodnega bloka prejel Nobelovo nagrado za mir. Njegova vizija je bila “mir, sodelovanje in spoštovanje različnosti”. (Wikipedija)

Leta 1977 je Willy Brandt oblikoval Neodvisno komisijo za razvojne zadeve (Independent Commission on International Development Issues) ali krajše Brandtovo komisijo, ki je vključevala ugledne člane iz različnih delov sveta ter iz različnih politično-ekonomskih sistemov. Leta 1980 je nastalo poročilo “Sever-Jug: Program za preživetje” in tri leta kasneje “Splošna kriza: Sodelovanje severa in juga za obnovo sveta” (povzetek teh dveh dokumentov, ki se skrajšano imenuje Brandtovo poročilo je objavila britanska nevladna organizacija STWR - The Brandt Report: A Summary).

Že iz naslova obeh dokumentov je razvidno, da je sodelovanje ključnega pomena za našo prihodnost, celo za naše skupno preživetje. Še zlasti pomembno je sodelovanje med globalnim Severom in Jugom oziroma med razvitimi in manj razvitimi državami. Na žalost so priporočila Brandtove komisije obležala v predalu in svet je po letu 1980 stopil na pot še večje sebičnosti in tekmovanja, kar nas je pripeljalo v še globljo krizo, kot je bila v času, ko je nastajalo Brandtovo poročilo.

Leta 2002 je James Quilligan v publikaciji “Brandtova enačba: načrt 21. stoletja za novo globalno ekonomijo” (The Brandt Equation: 21st Century Blueprint for the New Global Economy) poskušal oživiti priporočila Brandtove komisije za trajnostno globalno ekonomijo:

“V obsežni seriji ukrepov, ki so bili naslovljeni na globalno javnost, vlade in mednarodne agencije, je Brandtovo poročilo pozvalo k obsežnemu prestrukturiranju globalne ekonomije, skupaj z novim pristopom k problemom razvoja, ki vključuje urgenten program za končanje revščine v državah v razvoju.”

Brandtovo poročilo je izjemen dokument, s katerim so najuglednejše osebnosti takratnega časa poskušale spremeniti temelje globalne politike, ki je povzročala velike razlike med bogatimi in revnimi. Danes so se razmere še zaostrile, tako ima na primer vsega 62 najbogatejših ljudi toliko bogastva, kot najrevnejša polovica sveta oziroma 3.600.000.000 ljudi. Te velikanske razlike predstavljajo trajen vir vsakovrstnih konfliktov.

“Ne glede na razlike, pa naj bodo še tako globoke, med Severom in Jugom obstaja vzajemnost interesov. Usoda obeh je tesno povezana. Iskanje rešitev ni dejanje dobrote, temveč pogoj vzajemnega preživetja.” (Brandtovo poročilo) Odvisni smo drug od drugega, nazadnje bodo tudi najbogatejši prizadeti, če uničimo temelje družbe, ki so vedno osnovani na solidarnosti.

“Samo v duhu solidarnosti, ki temelji na spoštovanju posameznikovega in skupnega dobrega, je mogoče doseči rešitve, ki jih potrebujemo.” (Brandtovo poročilo) Ekonomski sistem, ki temelji na neprestani gospodarski rasti med drugim uničuje naše najdragocenejše skupno dobro - okolje. Enostranske rešitve nikoli ne bodo vodile k reševanju globalnih problemov. Uničeno podnebje bo uničeno za vse, tudi če bo posamezna država “100 % eko”. Zrak ne pozna meja, prav tako najrevnejših ne bo ustavila nobena ograja.

"Vem, da bo teza o enotnem svetu, o globalnosti problemov in medsebojni odvisnosti območij zavrnjena kot 'mit' – tako na Zahodu kot na Vzhodu, pa tudi v deželah v razvoju. Argumente sem pregledal z vso samokritičnostjo in svoje teze ne morem ovreči. Toliko bolj pa se mi dozdeva, da je marsikateri ugovor nastal iz odpora, da bi premagali ukoreninjene predstave, egocentrične tendence, ali tudi samo kot obrambni protagonizem dnevne politike." (Willy Brandt – vseživljenjski boj z "organizirano blaznostjo")

Danes, ko se je splošna kriza - ekonomska, družbena, okoljska - še zaostrila, bi bilo prav, da ponovno premislimo o priporočilih Brandtove komisije. Temeljne poudarke lahko strnemo v nekaj besed:

- medsebojna delitev dobrin, solidarnost in sodelovanje

- pravičnost, svoboda, spoštovanje različnosti in mir

- enotnost

Na teh temeljih lahko izgradimo nov svet.

Slika: STWR

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži