Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Tisto kar me najbolj zanima, je iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize v katero smo tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

Dejali smo že, da Britanci z izstopom iz EU dejansko bijejo boj z globalnimi finančnimi trgi in silami komercializacije v ozadju (Rog in Brexit); tem silam so zdaj preko demokratičnega referenduma zadali pomemben udarec. Zakaj lahko to trdimo? Ker so takoj po objavi rezultatov borzni indeksi začeli silovito padati. Vendar, ali so za te padce res krivi Britanci?

Povprečnemu bralcu, ki spremlja mainstream medije, se bo morda zdelo, da so Britanci izdali Evropo in povzročili novo globalno ekonomsko krizo. A nič ni dlje od resnice. Globalna kriza je prisotna že zelo dolgo, najmanj pa od leta 2008 in niti za trenutek ni bila rešena. Bilijoni in bilijoni dolarjev, evrov in drugih valut so bili investirani v finančno industrijo, da bi krizo rešili, a so jo s tem le še zaostrili.

Zdaj celo vrabci na strehi čivkajo, da so centralni bankirji (predvsem ameriška, evropska in japonska centralna banka) ponovno napihnili borzne balone, kar je le drugi izraz za poplavo poceni denarja, ki zdaj kroži znotraj finančnih trgov, ne doseže pa tako imenovane realne ekonomije - malih in srednjih podjetij, ki so "hrbtenica" ekonomije. In vse te silne vsote denarja so prispevale države (po diktatu centralnih bankirjev), ki so se morale strahovito zadolžiti in hkrati zategniti pas pri izdatkih za tako imenovano socialno državo (zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo itd.).

Zdaj pa naj bi bili za krizo krivi Britanci? Nikakor. A finančni industriji in medijem ter politikom, ki so pod njenim okriljem, zdaj zelo odgovarja, da za lastne napake okrivijo nekoga drugega. Resnica je, da je zdajšnji ekonomski sistem, ki ga vodi finančna industrija (namesto demokratično izvoljenih vlad), propadel že leta 2008 in da je vse tisto, kar vidimo le še agonija “oživljanja mrtveca”.

Britanci so pokazali, kaj je moč demokracije, proti sebi so imeli praktično vso svojo politiko (razen skrajnih desničarjev, ki pa nikakor ne predstavljajo večine oziroma 52 %, kolikor jih je glasovalo za odhod iz EU), številne intelektualce in umetnike, evropsko politiko, ZDA, vso finančno industrijo in velik del mainstream medijev.

A vendarle so se odločali s trezno glavo. Kot se spodobi za demokracijo, bi jim morali zdaj čestitati, a se nad njihovo odločitvijo mnogi zgražajo, saj so prizadeli "uboge" globalne finančne trge. Torej, pozdravimo demokratično odločitev Britancev in si prizadevajmo za tisto, kar je zares potrebno: za preobrazbo ekonomskega sistema, ki ga ne bo več vodila svetovna finančna industrija, temveč demokratično izvoljene vlade.
Potrebujemo ekonomski sistem, ki bo zadovoljeval potrebe ljudi in to vseh (ter tudi okolja), ne pa neuravnovešeno slo finančnih mogotcev po vedno višjih in višjih dobičkih. Namesto ekonomskega sistema pohlepa in sebičnosti potrebujemo ekonomijo medsebojne delitve dobrin in resničnega sodelovanja.

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži