Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Tisto kar me najbolj zanima, je iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize v katero smo tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

Centralna banka je neodvisna institucija, še zlasti naj bi bila takšna Evropska centralna banka (ECB). Države naj se v njeno delo ne bi smele vmešavati. A resnica je drugačna. Pa ne zato, ker se države vtikajo v delo centralne banke, temveč ker se centralna banka vtika v državne zadeve. Torej ECB ni neodvisna institucija, ki bi morala skrbeti za evro, temveč naddržavna ustanova, ki skuša vplivati na delo državnih organov v posamezni članici evroskupine - v tem primeru Slovenije. Natanko to je storil predsednik ECB Mario Draghi, ko je pisal pismo predsedniku Evropske komisije Junckerju in slovenskemu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju (Policija, tožilci 
in mali delničarji proti Super Mariu).

Zakaj se je predsednik ECB vzel svoj izjemno dragoceni čas in napisal pismo? Ker so slovenski preiskovalni organi začeli preiskovati “izpostavo ECB” oziroma slovensko centralno banko (Banka Slovenije, BS) in dogajanje ob “krpanju” slovenske bančne luknje. Med drugim so naši centralni bankirji sanirali slovenski bančni sistem tudi z izbrisom podrejenih obveznic NLB. Kar je po domače povedano kraja premoženja in v slovenskem primeru naj bi šlo za izbris skoraj 600 milijonov premoženja in to večinoma manjših vlagateljev - Kaj morate vedeti o razlastitvi imetnikov vrednostnih papirjev dokapitaliziranih bank?

Resda so vrednostni papirji vedno tvegana zadeva in tisti, ki kupujejo te papirje želijo predvsem čim lažje zaslužiti. Vendar se ne moremo znebiti vtisa, da so bančno luknjo krpali na račun malih vlagateljev, medtem ko so se veliki igralci temu izognili. Izdati obveznice, jih prodati običajnim ljudem, potem pa jih preprosto izbrisati, ni ravno poštena igra bankirjev in politikov, ki so ta “umazani posel” izpeljali.

Zdaj državni organi preiskujejo, če so najvišji slovenski bankirji pri tem kršili zakone. Užaljeni vsemogočni in “neodvisni” bankirji pa so preiskovalce “zašpecali” svojemu najvišjemu šefu Mariu Draghiju in ta je nemudoma napisal pismo šefu Evropske komisije in slovenskemu državnemu tožilcu.

To je dejansko nekaj nedopustnega in pomeni pritisk na neodvisnost preiskave in preiskovalnih organov. Gre za neposreden dokaz tistega, kar že slutimo: da centralne banke ne samo delujejo v ozadju politike, temveč jo vse bolj skušajo voditi tudi neposredno. Namesto, da bi se vrh slovenske politike postavil v bran državnim organom, so protestirali le v društvu Mali delničarji Slovenije in v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (in morda še kdo).

Ko je šlo za Luko Koper so bili slovenski politiki ogorčeni nad “neodgovornimi” delavci, ko pa se oglasi mogočni predsednik ECB in se neposredno vtika v delo državnih organov, so tiho kot “miške”.

Ko so Britanci glasovali za Brexit, je bil eden najpomembnejših razlogov za odhod iz EU 'načelo, da se morajo odločitve, ki se tičejo Velike Britanije sprejemati v Veliki Britaniji' (Finančni imperij vrača udarec). Ali z drugimi besedami: Britance je motilo, da se o njihovih zadevah (vse bolj) odloča nekje drugje. Te razloge so mediji večinoma zamolčali.

Zdaj vidimo, da so imeli prav. Je slovenski premier Miro Cerar ali Mario Draghi? A stvar je še hujša, slovenski premier si ne bi upal neposredno vplivati na delo preiskovalnih organov, četudi zgolj s pismom, ker bi moral naslednji dan odstopiti. Predsedniku ECB se tega ni bati. Nad njim je samo nebo.

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži