Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Tisto kar me najbolj zanima, je iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize v katero smo tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

Priznam, sem velik domoljub. Ljubim svoj dom, svojo domačo Zemljo. Ljubim prav vse prebivalce Zemlje, kajti “vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.” Prav vsi ljudje so enakovredni in enakopravni, “ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino.”

Ni mi vseeno, kako živijo drugi ljudje, prav vsak Zemljan bi moral imeti možnost do “takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami; pravico do varstva v primeru brezposelnosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja življenjskih sredstev zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.”

Človeštvo je eno, zato moramo “živeti strpno in mirno v sožitju in dobrih sosedskih odnosih, združiti svoje moči za ohranitev mednarodnega miru in varnosti”. Edino mir nam lahko zagotovi dolgoročno varnost, a resničen mir je mogoč samo, če slehernemu prebivalcu zagotovimo zdravje in blaginjo.

Danes je vse preveč ločevanja med ljudmi in razmišljanja, ki se omejuje na “moj narod”, na “mojo državo”, “mojo vero”, “mojo politično stranko”, “moje prepričanje” in tako naprej. S tem ni nič narobe, dokler to ne vodi do izključevanja, sovraštva ali celo sovražnosti do vseh drugih. In dobro vemo, kam takšno razmišljanje lahko vodi. Tega ne smemo dopustiti, saj smo se že davno tega zavezali “obvarovati prihodnje rodove pred strahotami vojne, ki je dvakrat v življenju naše generacije človeštvu prizadejala nepopisno trpljenje.”

Mnogo ljudi se danes razglaša za domoljube, a mnogi med njimi svoje domoljubje izražajo s sovraštvom do drugih. To se je pomembno spomniti, saj vemo, da “sta zanikanje in teptanje človekovih pravic pripeljala do barbarskih dejanj, žaljivih za človeško vest, in ker je bila stvaritev sveta, v katerem bi imeli vsi ljudje svobodo govora in verovanja in v katerem ne bi živeli v strahu in pomanjkanju, spoznana za najvišje prizadevanje človeštva.”

Naš edini pravi dom je planet Zemlja in naši družinski člani so vsi njeni prebivalci. Samo v tem smislu smo lahko resnični domoljubi. Zato smo pravi domoljubi, če si prizadevamo “razvijati prijateljske odnose med narodi” ter za “dosego stabilnosti in blaginje, ki sta nujni za mirne in prijateljske odnose med narodi”.

Domoljubje je v 21. stoletju pristno samo, če ljubimo svoj pravi dom, ki je planet Zemlja, in vse njene prebivalce, eno človeštvo. V tem smislu smo vsi skupaj odgovorni za blaginjo vseh ljudi in planeta kot celote. V ta namen moramo resnično sodelovati, na vseh ravneh in na vseh družbenih področjih, in si deliti planetarne dobrine, ki jih je dovolj za vse.

Viri:

1. odstavek: 1. in 2. člen Splošne deklaracije človekovih pravic (SDČP)

2. odstavek: 25. člen SDČP

3. odstavek: preambula Ustanovne listine Združenih narodov (UL)

4. odstavek: preambula UL

5. odstavek: preambula SDČP

6. odstavek: 2. in 55. člen UL

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži