Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Tisto kar me najbolj zanima, je iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize v katero smo tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

Čeprav podjetje Uber še ni vstopilo na slovenski trg, pa je prav, da vemo, zakaj je to podjetje in sistem, ki ga predstavlja, tako problematično, celo nevarno. Če Uber in podobni sistemi uspejo, na primer v zakonodajnem smislu, lahko že v bližnji prihodnosti postanemo brezpravna najemniška delovna sila velikih globalnih korporacij. Veliko ljudi, predvsem mladih, že zdaj opravlja prekerna oziroma začasna, negotova dela, brez ustrezne zaščite in socialnih pravic. Uber prekerizacijo dela dviguje na novo raven - globalno. Uberizacija postaja pojem globalne prekarizacije. A ne smemo se upirati samo uberizaciji, temveč vsem oblikam prekarizacije, tudi tem, ki vse bolj “poganjajo” v našem domačem okolju.

Zakaj je Uber tako zelo poseben? A preden na to vprašanje skušamo odgovoriti, najprej na kratko ponovimo: Uber je korporacija, s sedežem v ZDA, ki je posrednik med voznikom (izvajalec, s svojim prevoznim sredstvom) in potnikom (uporabnik). Celotno “operacijo” vodi mobilna aplikacija, ki po prejemu zahteve za vožnjo s strani uporabnika, avtomatsko poišče najbližjega voznika, ki dobi “poziv” in opravi vožnjo. Tudi plačilo se avtomatsko izvede preko aplikacije, Uber pa pobere 20 do 35 % (glej Uber ubija ekonomijo delitve). “Odličen” sistem: sistem deluje praktično samodejno, lastniki pa bajno služijo.

Uber ne dela nič posebno novega, podjetje je zgolj izrabilo nove modele ekonomije delitve, kjer posamezniki med seboj delijo, souporabljajo ali zamenjujejo različne dobrine in tudi storitve. Pri Uber-ju pa je novo, da je podjetje razvilo aplikacijo, ki s posebnim algoritmom dobesedno upravlja z ljudmi. Ali z drugimi besedami: celotno posredniško delo opravlja računalniški program oziroma aplikacija. Če želite vožnjo iz kraja A v kraj B, bo aplikacija avtomatsko poiskala najbližjega voznika, mu javila potrebo po vožnji, preračunala najkrajšo pot in ustrezno ceno ter uporabniku “dvignila” denar iz njegove bančne kartice.

Zveni sicer lepo in zagotovo se marsikomu zdi ekonomično in učinkovito, “a hudič se skriva v podrobnostih”. Računalniški program ne kaže razumevanja in sočutja. Če imate doma bolnega otroka in vas aplikacija sredi noči najde kot najboljšo izbiro, potem nimate nobene možnosti: ali opravite delo ali pa vas bo aplikacija “vrgla po lestvici navzdol” ali pa vas celo izločila iz sistema. Računalniški algoritem pač nima čustev, sočutja, razumevanja. Je ultimativno ekonomičen, učinkovit in brezoseben - mokre sanje vsakega kapitalista in birokrata.

Hkrati pa pri delu, ki ga opravljate preko sistemov kot je Uber (ali Task Rabbit itd.), nimate nobene zaščite: ne zdravstvene, ne socialne, nikakršne. Prav tako nimate nobene možnosti, da bi sodelovali pri odločitvah podjetja. Tudi država lahko le “sanja”, da bo pobirala davke od takšnega posla; morda od izvajalcev storitev, nikakor pa ne od “globalnega posrednika”, ki se plačilu davščin z lahkoto izogne, zlasti s strani tako majhne države kot je Slovenija.

Nekoč, v 19. stoletju, so delavci vsako jutro prihajali pred vrata tovarn in upali, da jih bo podjetje najelo: za nekaj ur, za en dan, morda za več dni. Zdaj z modernim mobilnim telefonom v roki čakate, da vas program izbere, ali pa tudi ne. Čeprav so predstavniki naše vlade nad Uber-jem navdušeni, pa je uberizirana prihodnost lahko zelo mračna. Velika večina poklicev lahko postane natanko takšnih, kot jih danes oblikuje Uber: 24 ur na dan čakate, da vas aplikacija izbere, da opravite delo. Če zbolite ali se poškodujete, če imate bolnega otroka, je to samo vaš problem, kajti “na drugi strani aplikacije” čakajo brezimni tisoči.

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži