Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Tisto kar me najbolj zanima, je iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize v katero smo tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

Pred nekaj dnevi je ameriški borzni indeks Dow Jones prebil novo “magično mejo” 20.000 točk. Od marca 2009 (ko je znašal 6440 točk) se je vrednost indeksa več kot potrojila. Kako je mogoče, da smo še vedno v krizi, da večina ljudi živi vedno slabše, borze pa dobesedno cvetijo in se kopljejo v denarju? Hkrati pa vemo, da se je neenakost povečala do rekordnih ravni, tako da ima 8 najbogatejših Zemljanov toliko bogastva, kot najrevnejša polovica človeštva (3,6 milijarde ljudi).

Borze, “tovarne” prerazporejanja bogastva k najbogatejšim

Kje so vzroki za to dogajanje? Centralne banke so (in še vedno) v finančni sektor - po krizi, ki je izbruhnila v letih 2007 in 2008 - vložile bilijone dolarjev, evrov in drugih valut. Ta denar je v bistvu javni, oziroma gre za denar, ki zdaj bremeni države in te so posledično prisiljene v drastično varčevanje. Večina teh ogromnih denarnih sredstev se je “zlila” na finančne borze, kjer so različni zasebni finančni skladi z manipulacijami in špekulacijami ta javni denar privatizirale. Najbogatejši ljudje na svetu so lastniki teh skladov in večina “kriznega denarja” je zdaj v njihovih žepih.

Medtem pa se je močno povečal globalni obseg dolgov (skupni dolgovi gospodinjstev, podjetij, držav in finančnih institucij), ki so med leti 2007 in 2014 narasli za neverjetnih 57 bilijonov (57.000 milijard) dolarjev. Skupni globalni dolgovi so tako vletu 2014 dosegli neverjetnih 199 bilijonov oziroma 199.000 milijard dolarjev in se še povečujejo (Kam je šla kriza?). Hkrati pa ima samo osem “veličastnih”, ki smo jih omenili v uvodu, skupno bogastvo v vrednosti 426 milijard dolarjev.

Finančne borze so torej “tovarne” oziroma legalni mehanizem za prerazporejanje denarja v žepe najbogatejših ljudi. In najbogatejši ljudje tako ali drugače - spet preko različnih skladov in fundacij - vplivajo na volilne rezultate in na vsakdanje politične odločitve. Zato politiki ne naredijo nič, da bi ta sistem spremenili. In ker ne želijo, da bi se ljudje začeli resno spraševati o tem sistemu, pozornost preusmerjajo na sovraštvo do tujcev, beguncev, migrantov, revnih itd.

Dejansko pa je sistem, ki smo ga opisali, največji krivec za večino globalnih konfliktov, ki jih sprožajo vedno večje razlike v bogastvu; milijone ljudi je zato prisiljenih zapustiti svoje domove. Veliko ljudi pa životari kljub temu, da delajo ali prejemajo pokojnine. Na žalost so tudi mediji del te igre, saj ne razkrivajo vzrokov za probleme, temveč pomagajo razplamtevati sovraštvo med zelo revnimi in malo manj revnimi.

Trumponomija

Še zlasti po izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika v novembru 2016 so borze dobile nov, še večji zagon. Kajti Trump obljublja “renesanso” ameriške ekonomije. Vendar se v tako povezanem svetu, kot je danes, sebičnost ne obnese več. Zapiranje meja bo na koncu najbolj škodilo ravno najbogatejšim državam, ki so svetovne trge doslej izrabljale predvsem za svoje interese.

Borzni zlom in ekonomija delitve

Takšen neverjeten vzpon borznih indeksov v zadnjih letih se ne more nadaljevati “v večnost”. Večja kot je rast, bolj se približujemo točki zloma, kajti zgodovina nas uči, da se vsaka pretirana borzna rast borznih konča s hudim pokom “borznih balonov”. In takšne rasti, kot je bila v zadnjih letih, še ni bilo.

Tokratni, naglo bližajoč zlom borz, bo temeljito zatresel obstoječi finančni sistem, kajti države so zdaj tako zadolžene, da ne bodo mogle ponovno reševati strahovitih izgub finančnih institucij po borznem zlomu. Za nekaj časa bo lahko denar postal skorajda ničvreden.

Takrat bodo ljudje končno razumeli, da bistvo ekonomskega sistema ni denar, temveč dobrine; denarja pač ne moremo jesti, kruh lahko. Šele takrat bomo zares dojeli, da je zdajšnji ekonomski sistem ne-vzdržen, ne-pravičen in družbeno ter okoljsko uničevalen. Dobrine, resnično bogastvo tega sveta, si moramo deliti med seboj, za to pa moramo sodelovati. Ni druge poti, razen če se nam zdi uničenje človeštva sprejemljiva pot.

Samo z medsebojno delitvijo dobrin in sodelovanjem lahko zacelimo hude rane sveta ter končno zaživimo v miru in blaginji.

Komentarji  

0 #1 blaz3k 16:30 29-01-2017
američani ne storijo nič pametnega/koristnega tako da zlo zmaguje
Citat

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži