Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Tisto kar me najbolj zanima, je iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize v katero smo tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

Skorajda nihče več ne dvomi, da je globoka kriza, ki pustoši po večjem delu sveta, finančnega izvora. Brez temeljite preobrazbe finančnega sistema, so vse ostale rešitve bolj ali manj kratkoročne oziroma povsem neučinkovite.

Denar kot kredit

Beseda kredit izhaja iz latinske besede credere, ki pomeni verjeti, zaupati, zanesti se in tudi posojati. Danes poznamo samo še zadnji pomen besede, čeprav so prvi mnogo pomembnejši. S tem, da je denar kredit ni nič narobe; kos (malovredne) kovine, potiskan list papirja, knjižni ali elektronski zapis v bančnih knjigah imajo vrednost samo zato, ker tako verjamemo.

Denar je lahko karkoli, le če se s tem vsi strinjamo in zaupamo vsem udeležencem, ki ta denar uporabljajo. Če skupina ljudi proglasi za denar zelene gumbe, potem je to lahko njihov denar, a hkrati morajo drug drugemu zaupati, da nihče ne bo zlorabil teh gumbov (na primer tako, da začne na lastno pest v zeleno barvati vse druge gumbe). Lahko si tudi izberejo skupino posameznikov, da nadzirajo količino denarja (zelenih gumbov) v obtoku; le verjeti in zaupati jim morajo.

Denar kot vitalna sila družbene skupnosti

Denar še zdaleč ni samo ekonomsko sredstvo in pripomoček, temveč je njegov pomen mnogo širši – družbeni. Pomagajmo si spet z etimologijo – tokrat božanskega izvora.

Beseda denar – angleško money, monetarni (denarni) sistem in druge izvedenke te besede – izhaja iz enega od vzdevkov rimske boginje Juno, Juno Moneta. Na rimskem griču Kapitolu je bila poleg njenega templja kovnica denarja in odtod naj bi izšla beseda denar – money in vse druge izvedenke besede moneta. Boginja Juno je imela pomembno in kompleksno vlogo v rimski mitologiji; zanimiva je še zlasti v povezavi z “idejo vitalne (življenjske) sile”; predstavlja rodovitnost in je tista, ki “pomaga in koristi” (Wikipedia).

Denar ima dejansko vlogo “vitalne sile” družbene skupnosti. Pomanjkanje denarja se na družbeni ravni manifestira kot pomanjkanje njene vitalne sile. Ker denar omogoča distribucijo dobrin in dela po obsežnem “telesu” celotne družbene skupnosti, je z njegovim pomanjkanjem dejansko moteno normalno delovanje družbene skupnosti. [Denar je nastal hkrati z večjimi družbenimi skupnostmi in predstavlja način distribucije dobrin in dela med številnimi ljudmi in na velike razdalje; v manjših skupnostih je to mogoče brez pomoči denarja.]

Zdajšnja družbena kriza je v dobršni posledica pomanjkanja denarja oziroma hudih motenj v pretoku denarja. Denar torej ni samo ekonomski, temveč je prvenstveno družbeni pojav.

Zakaj ni dovolj denarja

Kako denar vstopa v (družbeni) obtok? Večino denarja danes ustvarijo banke v obliki kreditov, kar pomeni, da si posamezniki, podjetja in države za svoje delovanje za določen čas denar “ sposodijo” pri večinoma zasebnih bankah. Denar zaokroži po ekonomskem sistemu, a se mora vrniti nazaj k bankam. Vrniti pa se mora več, kot je bilo dano v sistem (zaradi pribitka obresti).

Zaradi tega “izvirnega greha” v denarnem oziroma ekonomskem sistemu družbe avtomatično nastaja luknja, ki se lahko zapolnjuje samo z vedno novimi krediti, hkrati pa je nujno potrebna gospodarska rast. Ta sistem je vzdržen samo, če je gospodarska rast večja od višine obresti, ki ustvarjajo “luknjo” v celotni denarni masi. Gospodarska rast je zato nuja tega sistema. A gospodarska rast ima svoje meje, denar pa se pogosto troši za špekulacije in vojne, s tem pa je denarni sistem podvržen cikličnim krizam.

Ustvarjalci denarja – zasebni bankirji – so v tem sistemu v izjemnem in privilegiranem položaju: denar ustvarijo dobesedno iz nič (ker vemo, da je skoraj ves denar zgolj zapis v bančnih knjigah), a z obrestmi vedno dobijo več kot so ustvarili (iz nič). Zasebni bankirji tako dobesedno služijo iz nič oziroma črpajo vitalno silo iz telesa družbene skupnosti (primerjava z vampirji je tu več kot na mestu).

Radikalno varčevanje, kot si ga zamišljajo sodobne vlade, je v današnjem denarnem sistemu nekaj skrajno destruktivnega in neumnega. Denar si je preprosto potrebno izposojati in ga vračati, če ne ekonomski oziroma denarni sistem sploh ne moreta delovati.

Denar “v rokah” družbene skupnosti

Ker smo ugotovili, da je denar družbeni pojav in da predstavlja vitalno silo družbene skupnosti, je nujno potrebno, da ima družbena skupnost nadzor nad njegovim ustvarjanjem in kroženjem. Nikjer ne piše, da morajo biti zasebne banke ustvarjalke našega denarja, to je nekaj, kar nam je bilo vsiljeno. To funkcijo morajo (ponovno) prevzeti države pod nadzorom legitimnih demokratičnih institucij in predstavnikov civilne družbe.

Tudi neodvisnost centralnih bank je ena sama velika potegavščina globalnih bankirjev. Centralne banke so danes zgolj izpostave zasebnih bank, ki so svetu prodale idejo nujnosti, da državni in globalni denarni sistem vodijo “neodvisni” strokovnjaki – bankirji.

Denar MORAJO ustvarjati banke, ki so v lasti državljanov. Država lahko denar pošilja v obtok v obliki plač (javnim uslužbencem), s plačevanjem javnih storitev, z investiranjem v javno infrastrukturo in za druge koristne projekte (ki jih seveda izvajajo tudi zasebna podjetja); lahko tudi v obliki univerzalnega temeljnega dohodka.

Država lahko količino denarja v obtoku uravnava z davki (zbran denar, ki je spet uporabljen za družbeno dobro), ki pa so lahko bistveno nižji kot danes, saj državi ni več potrebno plačevati obresti za sposojen denar (danes gre velik del davkov za vračilo obresti za izposojen denar). S tem je denarja v obtoku lahko vedno dovolj, država pa ima moč oblikovati ekonomsko politiko v interesu državljanov.

S to ključno funkcijo suverene države lahko država v imenu in pod nadzorom svojih državljanov nadzira vitalno silo družbene skupnosti in skrbi za pravično distribucijo družbenega bogastva, pravično delitev dobrin in s tem omogoča splošno družbeno blaginjo.

Vrnimo se na začetek: denar je kredit oziroma družbeni dogovor na podlagi zaupanja in verjetja vseh, ki ga uporabljajo. Naj svojo prihodnost zaupamo globalnim bankirjem, ki danes upravljajo z vitalno silo družbene skupnosti ali nesposobnim vladam, ki z drastičnim varčevanjem dobesedno uničujejo svoje države?

ZAHTEVA je jasna: denar MORA biti v LASTI in pod NADZOROM državljanov. Drugače lahko pozabimo na kakršnokoli rešitev iz krize.

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži