Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Tisto kar me najbolj zanima, je iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize v katero smo tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

Začelo se je dobro. Tako imenovane kriptovalute so obetale nekaj velikega, skorajda revolucijo na področju denarja. S kriptovalutami naj bi denarno oblast iztrgali iz rok vsemogočnih centralnih bank in jo dali v roke ljudem. Kot nekakšna demokratizacija denarja. Trenutno so kriptovalute predvsem špekulativni žetoni, kriptobalon pa že kmalu lahko poči. In gospodje bankirji bodo rekli: običajnim ljudem pač ni mogoče zaupati nadzora nad denarjem, to znamo samo mi.

Kriptovalute so elektronski denar, ki ga za razliko od običajnega ne izdajajo banke, temveč običajni ljudje. No ne čisto običajni, temveč tisti z več računalniškega znanja. Ta denar obstaja samo v omrežju računalnikov, kot zapis v dolgi verigi vseh transakcij (tako imenovani blokchain). Čeprav se kriptovalute menda ne da ponarediti, pa se jo da ukrasti. (Več: Mala šola kriptovalute Bitcoin)

V resnici kriptovalute niso preveč koristne. S kriptovalutami je mogoče plačevati določene izdelke in storitve; ne morete pa z njimi kupovati, kar bi si želeli, kot lahko na primer z evri. Koristni so predvsem za izogibanje plačila različnih provizij, davkov, pa tudi izogibanju nadzornim organom, zato jih imajo zelo radi različni kriminalci in drugi, ki se ukvarjajo s sumljivimi posli.

Lahko pa z običajnim denarjem kupite določeno kriptovaluto na tako imenovanih menjalnicah ali borzah kriptovalut. Te borze niso nič drugega kot zasebna podjetja, ki imajo od tega posla fantastične koristi. Z ustanovitvijo teh borz so kriptovalute postale podobne običajnim finančnim instrumentom (delnicam, obveznicam, izvedenim finančnim instrumentom, itd.), ki jih lahko kupujete in prodajate (z njimi špekulirate) ter imate pri tem bodisi dobiček bodisi izgubo.

Kot pri vseh špekulacijah gre za nekakšen piramidni sistem, ki funkcionira, dokler vanj priteka dovolj novega denarja (evrov ali drugih valut). Največje koristi imajo tisti, ki so zgodaj vstopili v igro (ki so poceni kupili kriptovalute) in pa tisti, ki so ustanovili borze kriptovalut in živijo od določenega odstotka od vsake borzne transakcije. Ni naključje, da sta se letos med najbogatejše Slovence uvrstila Kranjčana Damijan Merlak in Nejc Kodrič, ustanovitelja in solastnika borze kriptovalut Bitstamp. Merlakovo premoženje je ocenjeno na 122 milijonov evrov (6. mesto), Kodričevo na deset milijonov manj (8. mesto). (Siol.net: Najbogatejši Slovenci postajajo vse bogatejši)

Številni strokovnjaki opozarjajo na nevarnost napihovanja vrednosti kriptovalut oziroma svarijo pred morebitno nelegitimnostjo tega početja (Evropski regulator svari pred kriptožetoni). Navkljub temu so mnogi prepričani, da gre za tako vrhunsko tehnologijo, da zlom vrednosti ni mogoč. A v zadnjih 400 letih smo bili priča stotinam finančnih zlomov, tako zaradi špekulacij s tulipani in bombažem kot tudi z delnicami visokotehnoloških podjetij (tako imenovani dot-com balon).

Kriptovalute so na žalost postale svoje nasprotje. Namesto obetov decentraliziranega in demokratičnega denarja so postale špekulativno orodje, ki koristi samo bogatenju posameznikov. Poleg tega pa njihovo pridobivanje zahteva veliko električne energije, kar ni zanemarljivo z ekološkega vidika. Za tako imenovano rudarjenje s kriptovalutama Bitcoin in Ethereum je poraba energije tolikšna, kolikor porabi celotna Islandija. Na lestvici držav po porabi električne energije, bi se Bitcoin in Ethereum skupaj uvrstila na visoko 71. mesto. (The world’s cryptocurrency mining uses more electricity than Iceland)

Pa vendar je kriptobalon še vedno le milni mehurček proti napihovanju globalnega borznega balona, ki so ga zakrivile centralne banke najmočnejših držav, ki so globalni finančni trg dobesedno preplavile s poceni denarjem. Neprestana rast borznih indeksov v zadnjih osmih letih, se bo zagotovo končala s pokom (finančnim zlomom), ki bo imel daljnosežne posledice. A bankirji bodo krivdo prebrisano prevalili bodisi na kriptovalute bodisi na kakšno manj pomembno državo. Globalni finančni zlom lahko povzroči resne motnje v oskrbi dobrin in številne družbene ter politične krize v številnih državah sveta.

Morda nas bo to končno, na sicer boleč način, streznilo, da tako pač ne gre več naprej. Da imajo osnovne potrebe vseh ljudi prednost pred neizmernim pohlepom nekaterih. Pa naj gre za kriptovalute, delnice, obveznice, zlato ali kar koli drugega, kar je danes postalo žeton v globalnem kazinoju, ki mu rečemo finančni sistem. Morda bomo končno spoznali, da imamo vsi pravico do spodobnega življenja in da to pravico lahko uresničimo samo s sodelovanjem in z medsebojno delitvijo dobrin.

Poleg tega je bankam potrebno nadeti demokratično in civilnodružbeno uzdo. Ali z drugimi besedami: denarni (finančni) sistem potrebuje demokratični in civilnodružbeni nadzor. Denar je preveč pomemben, da bi ga zaupali samo bankirjem.

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži