Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Tisto kar me najbolj zanima, je iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize v katero smo tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

Denar je imel v zgodovini že mnogo različnih snovnih (npr. školjke, poper, čaj, veliki kamni, kakav) in nesnovnih oblik (zapis v papirnih ali v elektronskih knjigah). Tisto, kar je bistvenega pomena da neka stvar – snovna ali nesnovna – postane denar, je, da jo neka skupnost sprejme kot univerzalno plačilno oziroma menjalno sredstvo. Danes se mnogi navdušujejo nad kriptovalutami kot najsodobnejšo in najvarnejšo obliko denarja. Poglejmo si nekaj značilnosti oziroma lastnosti kriptovalut, zaradi katerih bi si upali trditi, da kriptovalute dejansko niso denar.

Univerzalnost in enostavnost

Ključna lastnost denarja je njegova univerzalnost. Ni pomembno v kakšni obliki je, pomembno je, da ga neka skupnost (lokalna, državna, regionalna) sprejema kot univerzalno menjalno oziroma plačilno sredstvo. Kar pomeni, da z njim vsi člani skupnosti lahko kupujejo in prodajajo vse dobrine in storitve (razen dogovorno oziroma zakonsko prepovedanih). Univerzalnost denarja pa je tesno povezana z njegovo enostavnostjo, kajti denar mora čim bolj poenostaviti in olajšati menjavo dobrin in storitev. V nasprotnem primeru ga sploh ne bi potrebovali.

Plačevanje s kriptovalutami pa je dejansko bistveno zahtevnejše in počasnejše od današnjega denarja (evro, dolar itd.), saj zaradi tehnologije veriženja blokov (blokchain) potrditev transakcije lahko traja tudi eno uro ali še bistveno dlje (Average Confirmation Time). Boste plačali kavo in počakali še eno uro, da bo transakcija potrjena? Vendar boste dejansko težko kjerkoli plačali kavo. Če se ozrete na seznam podjetij in ustanov, ki sprejemajo najbolj znano kriptovaluto Bitcoin kot plačilno sredstvo, boste verjetno razočarani – Who Accepts Bitcoins?

Stabilnost, varnost in zaupanje

Da bi neko snovno ali nesnovno stvar sprejeli kot univerzalno plačilno sredstvo, je vsekakor potrebna stabilnost. Za trgovca pa tudi kupca je zagotovo zelo pomembno, da vrednost neke valute čim manj niha. Če je cena kave v nekem lokalu 2 evra, je zagotovo dobro, da bo takšna tudi jutri, pojutrišnjem, čez mesec dni. Sčasoma seveda pride do spremembe vrednosti denarja in spremembe cen, vendar takšna nihanja kot jih opažamo pri kritovalutah onemogočajo kakršno koli normalno poslovanje ali dolgoročno ekonomsko načrtovanje, da o plačevanju davkov sploh ne govorimo (glejte nihanje vrednosti kriptovalute bitcoin).

Navkljub vrhunski digitalni tehnologiji pa hranjenje kriptovalut še zdaleč ni varno in enostavno, kar dokazuje nedavna kraja 4700 bitcoinov iz podjetja Nicehash. Zato je zaupanje v kriptovalute kot plačilno sredstvo nizko. To pa je za denar zelo slabo. Mnogo hitrejše, varnejše in enostavnejše je danes plačevanje, ki nam ga ponujajo običajne komercialne banke.

Nadzor in preglednost

Anonimnost pri transakcijah s kriptovalutami ni nekaj dobrega. S kriptovalutami teoretično lahko kupite tudi atomsko bombo. To je sicer skrajna trditev, ki pa odraža nezmožnost nadzora nad kriptovalutnimi transakcijami. Če bi vsi plačevali s kriptovalutami, bi se države sesule. Čeprav davkov ne plačujemo radi, pa si želimo imeti javno zdravstvo, šolstvo, pa tudi javno upravo in policijo. Si želite živeti v državi brez teh institucij? Tudi tisti, ki vse stavijo na bitcoine in druge kriptovalute se vozijo po cestah, ki so bile zgrajene iz javnega denarja, obiskovali so javne šole in tako naprej.

Mnogi trdijo, da so kriptovalute demokratičen denar, saj za njimi ne stoji nobena centralno vodena ustanova. Vendar mora biti vsakršen demokratičen sistem urejen in pregleden, vsak njegov član pa mora imeti možnost, da v njem enakopravno sodeluje. To bi težko rekli za sistem kriptovalut. Seveda tudi današnji finančni sistem še zdaleč ni idealen. Potrebujemo demokratičen nadzor nad ključnimi finančnimi institucijami, še zlasti nad centralnimi bankami. Za to bi si morali prizadevati, ne pa za uveljavitev denarja, ki ga dejansko nihče ne nadzoruje in ki omogoča nezakonite transakcije ter špekulacije.

Kaj pa so potemtakem kriptovalute?

Kriptovalute so predvsem žetoni v globalnem finančnem kazinoju oziroma na finančnih borzah. S kriptovalutami se danes špekulira podobno kot se že dolgo z delnicami, obveznicami in drugimi finančnimi instrumenti. A finančni instrumenti niso denar, saj v ničemur ne prispevajo k učinkovitosti ekonomskega sistema v dobro celotne družbene skupnosti; koristijo pa bogatenju posameznikov na račun večine.

Kakšen denar potrebujemo?

Denar ni končni cilj ekonomskega življenja družbe, temveč zgolj in samo sredstvo, ki omogoča lažje kroženje dobrin. Vsem članom družbene skupnosti, v najširšem smislu človeštvu kot celoti, zagotoviti trajen dostop do dobrin, ki omogočajo zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb, je temeljna in najpomembnejša vloga in naloga ekonomije. Če denar deluje v tej smeri, potem izpolnjuje svojo osnovno ekonomsko vlogo.

Kriptovalute v nobenem smislu ne izpolnjujejo te vloge, niti nimajo ključnih lastnosti, ki jih mora imeti denar: univerzalnost, enostavnost, stabilnost, varnost in zaupanje. Prav tako ne omogočajo družbenega nadzora in preglednosti. Zato so kriptovalute, kakršne poznamo danes, nepotrebne in celo škodljive. Morda bo preživela njihova tehnologija, kriptovalute v sedanji obliki pa ne. Špekulativni balon kriptovalut bo kmalu počil in kot tolikokrat v zgodovini bodo številni ljudje, še zlasti tako imenovani mali vlagatelji, ostali z dolgimi nosovi.

Naša naloga je, da si prizadevamo za takšen ekonomski sistem, ki bo zagotavljal blaginjo vsem članom družbene skupnosti – od lokalne do globalne. Denarni oziroma finančni sistem mora služiti temu cilju. Ekonomske in finančne ustanove, ki jih poznamo danes, so še vedno potrebne, le spremeniti moramo njihove cilje in jih demokratično podrediti interesom širše družbene skupnosti.



Opomba: Tudi direktor švicarskega bančnega velikana UBS Axel Weber opozarja, da kriptovaluta bitcoin ni pravi denar. (Dnevnik, 17. 12. 2017)

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži