Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Tisto kar me najbolj zanima, je iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize v katero smo tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

O ekonomiji lahko na najenostavnejši način razmišljamo kot o skrbi za materialni vidik bivanja. Vsak človek ima materialne potrebe, lahko jim rečemo tudi človekove osnovne potrebe, ki so povezane z njegovim obstojem oziroma preživetjem in razvojem njegovih potencialov. Kako si priskrbeti dobrine za zadovoljitev svojih osnovnih potreb, je zato temeljno ekonomsko vprašanje oziroma ekonomski problem. Zato smo prav vsi ekonomisti. Pravzaprav to velja za vsa živa bitja in tudi za sleherno družbeno skupnost – družino, lokalno skupnost, državo in celotno človeško skupnost.

Da neka širša družbena skupnost lahko deluje, potrebuje politiko, ki usklajuje delovanje vseh družbenih področij za skupno dobro celotne skupnosti in slehernega njenega pripadnika. Ekonomija je eno od teh področij, ki ima še posebej pomembno vlogo. Naloga ekonomije je ustvarjanje materialnih pogojev bivanja (produkcija in distribucija dobrin) in podpora delovanju vseh drugih družbenih področij (šolstva, zdravstva, javne uprave, policije, sodnega sistema, lokalnih skupnosti, kulture itd.), ki vsem članom družbe omogočajo zadovoljevanje njihovih osnovnih potreb.

Cilj delovanja ekonomije je družbena blaginja, ki posameznikom ne omogoča samo zadovoljevanja njihovih osnovnih potreb, temveč možnost, da v polnosti izrazijo svoje potenciale. Zato je zelo pomembno, kako je ekonomija organizirana in kako delujejo njene institucije (podjetja, banke, trgovine, itd.). Dve ključni ekonomski področji sta produkcija in distribucija dobrin. Pojem dobrina pa ne zajema samo materialnih dobrin kot so hrana, voda, oblačila, zdravila itd., temveč tudi nematerialne dobrine oziroma storitve kot so izobraževanje, zdravstvene storitve, zagotavljanje varnosti, itd.

Na področju produkcije dobrin je ekonomija izjemno uspešna. Danes produkcija dobrin že zadostuje za zadovoljevanje osnovnih potreb vseh ljudi na planetu. Torej je ekonomija že rešila temeljni ekonomski problem človeštva, ki je povezan s preživetjem slehernega posameznika in družbe kot celote. Pa vendar temu ni tako. Kajti ključni ekonomski problem današnjega časa ni produkcija dobrin, ta je več kot zadostna, temveč distribucija dobrin oziroma njihova porazdelitev. V nekaterih delih sveta je dobrin odločno preveč, tamkaj se ekonomski sistem ukvarja s problemom njihove potrošnje. V številnih delih sveta pa vlada hudo pomanjkanje tudi najosnovnejši dobrin, zato je tam ekonomski problem preživetje stotin milijonov ljudi.

Ko govorimo o današnji ekonomiji se moramo torej osredotočiti predvsem na drugačno distribucijo oziroma (poraz)delitev dobrin. Distribucijo dobrin moramo organizirati tako, da bodo vsaj dobrine, ki so odgovorne za zadovoljevanje človekovih osnovnih potreb, dosegle prav vse ljudi na planetu in jih bomo tako rešili nepotrebnega trpljenja, ki izvira iz pomanjkanja hrane, vode, zdravil in drugih življenjsko pomembnih dobrin. Ekonomskemu sistemu torej ni potrebno zagotavljati produkcije še več dobrin (težnja po neprestani gospodarski rasti), kar povzroča družbeno in okoljsko neravnovesje, temveč pravičnejšo delitev globalnih dobrin. Zato lahko ekonomski sistem prihodnosti poimenujemo ekonomija delitve.

Spregovorimo še o vlogi denarja v današnjem ekonomskem sistemu in družbi kot celoti. Osnovni namen denarja je bil vedno v poenostavitvi procesov distribucije/porazdelitve oziroma kroženja dobrin v celotni družbeni skupnosti. Vendar je denar namesto vloge sredstva za lažje kroženje dobrin, postal končni cilj ekonomskega življenja družbe. Namesto, da bi svoje ekonomske dejavnosti usmerjali k družbeni blaginji in s tem k blagostanju njenih pripadnikov, se tako posamezniki, ekonomske institucije in celo politika ukvarjajo predvsem s kopičenjem denarja, tudi z goljufijo, manipuliranjem in špekuliranjem. Posledice tega je strahotna družbena neenakost in nevarni procesi komercializacije družbe. Rezultati so vidni na vsakem koraku: lakota, revščina in degradirano okolje, na drugi strani pa pretirano bogastvo in pretirana potrošnja.

Ekonomija torej nikakor ni spretnost kopičenja bogastva posameznikov na račun večine človeštva in planetarnega okolja. Ekonomija je družbeno področje, katerega ključna naloga je vsem ljudem omogočiti zadovoljevanje njihovih osnovnih potreb in drugih materialnih potreb, ki omogočajo razvoj njihovih potencialov. Ekonomija je odgovorna za materialne temelje na katerih stoji celotna družbena skupnost.

Ekonomija je v nekem smislu materinski princip: hrani nas, podpira pri rasti, neguje, skrbi za našo skupno blaginjo. Naloga ekonomije je skrb za skupno dobro. Zato je ekonomija prihodnosti ekonomija delitve, ki bo zagotavljala vsem Zemljanom univerzalen dostop do dobrin, ki jih potrebujejo za zadovoljevanje svojih osnovnih potreb in širših potreb, ki jim omogočajo, da v polnosti izrazijo svoje potenciale.

Lahko rečemo, da je končni smoter in cilj slehernega ekonomskega delovanja blaginja človeštva.

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži