Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Tisto kar me najbolj zanima, je iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize v katero smo tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

Že večkrat smo napovedali veliko verjetnost nove finančne krize, ki se bo začela z borznim zlomom. Vsaj en zlom je že v polnem teku - zlom kriptovalut. Bitcoin, ki je še vedno na prvem mestu med več kot tisoč kriptovalutami, je z vrednosti 19.796 dolarja ($), ki jo je dosegel 17. decembra 2017, zdrsnil na manj kot 7.000 $, 5. februarja 2018. Čeprav se vrednost teh valut ves čas dviga in spušča, je trend jasno viden - navzdol. Z zamikom se zgodba ponavlja tudi na glavnih svetovnih finančnih borzah, kjer se je s februarjem 2018 - po več letih neprestane rasti - začelo puščanje velikanskega borznega balona. Morda bo šel današnji dan v zgodovino kot "črni ponedeljek".

Seveda bodo kmalu sledili novi napori finančnih institucij, predvsem najmočnejših centralnih bank, da zaustavijo proces finančnega zloma. Morda jim bo za krajši čas to tudi uspelo, a to bo res zgolj začasno. Pri kriptovalutah je zgodba drugačna. Za njimi ne stoji nobena nadzorna inštitucija, zato se lahko tudi popolnoma zlomijo in pristanejo pri vrednosti - nič, vsaj večina.

Čeprav je vsako napovedovanje v svetu financ nekaj povsem nemogočega, pa naše prepričanje izhaja iz razumevanja vzrokov in posledic. Vsaka posledica (v tem primeru borzni zlom) ima svoj vzrok ali vzroke. Vzroki za borzni oziroma finančni zlom pa tičijo v obstoječem ekonomskem sistemu, ki je utemeljen na neprestani gospodarski in finančni rasti.

Centralne banke so po resnem finančnem zlomu v letu 2008 ekonomski in finančni sistem reševale s skorajda neomejenimi finančnimi sredstvi. Ta sredstva so sicer omogočila relativno majhno gospodarsko rast, a velika večina teh finančnih sredstev se je znašla na finančnih trgih, kjer so bile rasti borznih indeksov izjemno visoke. In večino tega javnega bogastva (vsaj v teoriji so centralne banke skrbnik javnega denarja) je pristalo v zasebnih žepih (borze so zapleten mehanizem za prehajanje javnega bogastva v zasebne žepe). Zato imamo danes neenakost, ki ji skorajda ni primerjave v zgodovini.

In zgodovina je takšno napihovanje finančnih balonov in takšno rast neenakosti vselej kaznovala. Zlomu finančnega sistema lahko hitro sledi ekonomski zlom, kar lahko povzroči izjemne družbene pretrese.

A kot smo že večkrat poudarili: to morda niti ni slabo. Kajti potrebujemo streznitev, ki lahko pride samo na boleč način. Streznitev pomeni, da končno spoznamo, da moramo poskrbeti za vse ljudi na planetu in tudi za planetarno okolje - zares, ne samo s kozmetičnimi popravki. Kar pomeni, da moramo temeljito spremeniti svoj življenjski slog (v smeri večje zmernosti in preprostosti) in predvsem naš ekonomski sistem. Ta ne sme temeljiti na sebičnosti in pohlepu, temveč na pravičnosti, sodelovanju in predvsem na medsebojni delitvi dobrin. Takšni ekonomiji pa rečemo EKONOMIJA DELITVE.

Komentarji  

0 #3 alen 14:27 10-02-2018
Da je trend kripovalut navzdol je izmisljena trditev. Vsekkor bo bitkoin prej ali slej sel navzdol ker ima dokaj nerodno tehnolgijo, ce te ne bo spremenil, a za kripotvlute velja strm trend navzgor. Kriptovalute so nastalen zaradi nesposobnih vlad ki niso sposobne brcniti bankirjev iz igre in vzpostaviti drzavni denar, ki po eni strani nikogar ne priviligira in po drugi strani omogoca enostavno, ceneno, varno in hitro placevanje kjerkoli po svetu. Nobeni ekonsmski pretresi ne bodo resili problema revscine, ce drzave ne bodo spremenile sistema. Dokler ni taksne spremembe pretresi prizdenjeo le revne. Kriptovalute so izhod iz tezav, ne da bi cakali dzrave, da se zbudijo. Ko bodo drzve dobile cedalje manj z davki zaradi kriptovalut ki jih bodo obsle, se bodo morale zbuditi Ce se sam ne bi znasel v velikih tezvah, ki se trajajo, bi bil sedaj z vlozkom v kripovlute bogat. Priloznost se obstaja, ker ni prickovati da bi drzve cez noc lahko uredili finncni sistem.
Citat
0 #2 alen 13:57 10-02-2018
Borzni zlomi so ekstremne spremembe cen, zaradi nenadne spremembe percepcije ljudi o vrenosti necesa in torej niso neposredno povezni z gospodarsko rastjo. Gospodarska rast je posleica tehnoloskega razvoja in socilnega razvoja. Gospodarsk rast je povezna z razvojem clovestva in medcloveskih odnosov. Gospodarka rast je slabega tipa v primeru, da je vezana na brezobzrno izkoriccanje narave, kar v resnici ni prava gospodarska rast pac pa kraja prihodnjim rodovom, ali pa ko gre za zasuznjevanje nepremoznih slojev. Dobra gospodarska rast je posledica bolj napredne tehnologije, ki je obicjno uporabniska preprostejsa in naprednejsih ureditev. Gospodarska rast torej mora biti neomejena in velj celo, da bi bila numericno precej vecja ce bi bila izkljucno dobrega tipa.
Citat
0 #1 alen 13:43 10-02-2018
Poki financnih balonov prizadenejo le spekulante, ki trgujejo s prevelikim delezem svojega premozenja. Ce tega ne pocnejo potem se ta spekulacija ni sp'ekulcija, ampak zanesljiv zasluzek ker je verjetnost dobicka vecja kot verjetnost izgube, saj so bogati nasplosno dobro obvesceni, ce niso, lahko najamejo svetovalce. In tudi ko pocijo balnoni se premozenje ne izgubi ampak le preseli. Revezi s poki blonov ne pridobijo nic, Ravno nasprotno, ker drzava resuje banke pomeni da gre zopet za transfer bogastva od vseh ljudi, torej tudi od revezev k bogatim. Zakljucek je torej jasen, socialna uravnotezenje lahko nastane le z taksnim pretresom ekonomskega sistema, ki ga mnozice ne bodo vec mirno prenasale.
Citat

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži