Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Tisto kar me najbolj zanima, je iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize v katero smo tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

25. maja 1948 je nekdanji vojaški pilot Združenih držav Amerike Garry Davis vstopil v ameriško veleposlaništvo v Parizu, se odpovedal ameriškemu državljanstvu in se, pred presenečenimi uradniki, razglasil za državljana sveta. Zaradi tega je imel kasneje veliko težav, večkrat je bil aretiran in izgnan iz različnih držav, kamor je potoval z lastnim »globalnim« potnim listom. Verjel je, da so nacionalne države vzrok za vojne. Čeprav bodo imele države še dolgo v prihodnost pomembno politično in ekonomsko vlogo, pa vendarle že zdaj lahko razmišljamo o ideji državljanstva sveta, kot ideji, ki nas združuje in ozavešča o medsebojni povezanosti ter soodvisnosti.

Pravica do državljanstva je ena od temeljnih človekovih pravic, zapisana v 15. členu Splošne deklaracije človekovih pravic. Državljanstvo nam jamči določene ugodnosti, ki jih imamo kot državljani; na primer pravico do socialne varnosti, do prostega gibanja, volilno pravico itd. Vendar je pri tem zelo pomembno, kje se rodimo. Imeti državljanstvo ene od skandinavskih držav je zelo drugače, kot imeti državljanstvo ene izmed revnih afriških držav. Ideja državljanstva sveta je tesno povezana z enakopravnostjo vseh ljudi; ne glede na to, kateri državi pripadamo, bi morali vsi ljudje imeti enake pravice.

Zgodovina

Ideja o državljanstvu sveta še zdaleč ni nova. Grški filozof Diogen iz Sinope (umrl leta 323 pred našim štetjem) je na vprašanje od kje prihaja, odgovoril: »Jaz sem državljan sveta (cosmopolites)« (Wikipedija). Mnogo kasneje je ameriški politični filozof Thomas Paine izjavil: »Moja država je svet, moja religija je delati dobro«. Tudi Albert Einstein se je deklariral kot državljan sveta; njegova je znamenita izjava: »Nacionalizem je infantilna bolezen. Ošpice človeštva.« Bahajska vera pa promovira koncept svetovnega državljanstva z mislijo: »Zemlja je ena sama država, človeštvo njeni državljani.«

Kako živeti kot ena družina

Bistvo svetovnega državljanstva je vprašanje, kako živeti skupaj. Ideja svetovnega državljanstva ne nasprotuje pripadnosti neki državi, narodu, tradiciji, kulturi, religiji, prepričanju, temveč nas povezuje kot enakovredne in enakopravne pripadnike človeštva. Nekdo je lahko Slovenec, Iračan, Indijec, Somalec; katolik, musliman, hindujec; ali pripadnik ene izmed 195 držav sveta in govori enega izmed 7097 »živih« jezikov ali pripada kateri koli izmed 290 glavnih etničnih ter 22 glavnih verskih skupin itd. Kaj vse nas vse povezuje? To, da smo vsi ljudje, da živimo na istem planetu in da smo torej državljani sveta. Mar ni to zadostna osnova za skupno življenje v miru in blaginji.

Če pa »gradimo« naše odnose na zgoraj omenjenih razlikah, jih poudarjamo in krepimo ter postavljamo vrednostne lestvice (kdo je višje in kdo nižje, kdo je boljši in kdo slabši), potem ustvarjamo svet konfliktov, revščine in bogastva, vojn in sovraštva. Zlo našega časa je, da se razlike med ljudmi izkoriščajo za krepitev ekonomskih in političnih interesov posameznikov ali posameznih skupin. Ljudje smo si res različni, a to nas kvečjemu bogati, ne pa, da na različnosti gradimo družbo sovraštva, pri čemer ima sovražni govor bistveno vlogo.

Kdor vsaj približno razume ezoterični rek, da »energija sledi misli«, ve, da imajo naše misli (ki se izrazijo z izgovorjeno ali zapisano besedo kot »orodjema« misli) izjemno moč. Naše misli (»obogatene« s čustvi, bodisi pozitivnimi bodisi negativnimi) kreirajo svet v katerem živimo. Vsakdo ima izkušnjo, kako besede v resnici lahko bolijo ali pa nas nasprotno povzdignejo »do nebes«. Morda ni odveč razmisliti o svetopisemskem uvodu: »V začetku je bila beseda.« Postavimo to v vsakdanji kontekst in lažje bomo razumeli, kako se začnejo konflikti in vojne.

A vrnimo se k državljanstvu sveta. Poskušajmo narediti resnično velik korak naprej. Vsaj v duhu postanimo državljani sveta in tako glejmo tudi druge. Naj nas ne motijo razlike – narodne, verske, politične, filozofske ali druge. Ko se srečujemo z drugimi, vedno pred sabo najprej zaglejmo človeka, šele potem mu »dodajajmo« druge oznake in poimenovanja.

Videti človeštvo kot družino, vse ljudi kot državljane sveta, planet Zemljo kot skupni dom, je resnično osvobajajoče. O tem govorijo že pradavni stihi iz Upanišad:

Svet je družina

En je sorodnik, drugi tujec,
pravijo ozkogledi.
Ves svet je družina,
živite velikodušno.

Bodite nenavezani,
bodite velikodušni,
dvignite svoj um, uživajte
plod Brahmanske svobode.


Več: Global Citizen, Global Citizenship,

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži