Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Tisto kar me najbolj zanima, je iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize v katero smo tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

27. decembra 2012 sta belgijska banka KBC in Republika Slovenija sklenili sporazum “o prodaji 22 odstotnega deleža KBC v Novi Ljubljanski banki. Kupnina je znašala 2.765.282 evrov oz. 1 evro za delnico” (Ministrstvo za finance).

Če pogledamo lastniško strukturo NLB na dan 31. 12. 2012 (zadnji dosegljiv podatek), vidimo, da je Republika Slovenija trenutno 62,25 % lastnica banke (če prejšnjemu deležu prištejemo odkupljeni delež KBC), preko paradržavnih skladov pa še nadaljnjih 18,99 % (Kapitalska družba 9,99 % in Slovenska odškodninska družba 9 %), hkrati pa ima država vpliv še v eni “lastnici” NLB in sicer Zavarovalnici Triglav (2,23 %).

Skupno je torej Republika Slovenija neposredno ali posredno lastnica 83,47 % NLB oziroma 10.474.839 od skupaj 12.548.930 delnic. Poleg tega iz lastniške strukture NLB (na dan 31. 12. 2012) lahko razberemo, da je Poteza d.o.o., kot 3,94 % lastnica NLB - v stečaju.

Če se je torej Republika Slovenija dogovorila z belgijsko banko KBC za odkup deleža v višini 1 evro za delnico, ni nikakršnega razumnega razloga, da podobnega “posla” ne sklene s svojimi državljani. Da bi državljani odkupili 50 % banke NLB (+ 1 delnico, kar pomeni večinsko lastništvo), bi morali odkupiti natanko 6.274.466 delnic, kar znese tudi prav toliko evrov. To pomeni, da bi moral vsak državljan prispevati dobre 3 €.

Skrbniški državljanski sklad Javne banke Slovenije

Z resnim angažiranjem civilne družbe bi bilo to vsoto vsekakor mogoče zbrati. Če odštejemo otroke in ljudi v resni finančni stiski, bi lahko ocenili, da bi že s prispevkom vsakega posameznika med 10 in 20 € državljani lahko odkupili večinski delež NLB.

Vendar z odkupom posamezniki ne bi postali individualni lastniki banke, temveč bi se lastniški deleži prenesli na novo ustanovljeni Skrbniški državljanski sklad (ime bi lahko bilo tudi drugačno). Čeprav bi bili posamezniki formalni lastniki delnic, pa delnic ne bi smeli prodati na trgu (saj ne bi šlo za klasičen prevzem, temveč za državljansko akcijo, ki ima za cilj skupno dobro), prav tako se ne bi upoštevalo računanje deležev v odstotkih, temveč bi imel vsak solastnik - državljan enako-vreden glas odločanja. V nadaljnji fazi pa bi lastništvo javne banke postopno prešlo na vse polnoletne državljane Slovenije.

Z večinskim lastništvom, ki prinaša tudi možnost večinskega odločanja, bi NLB preoblikovali v Javno banko Slovenije, katere večinski lastnik bi bil Skrbniški sklad, ki bi bil voden demokratično. Skupščina Skrbniškega sklada (sestavljal bi jo vsakdo, ki je prispeval katerokoli vsoto za odkup banke) bi izvolila svoje predstavnike, ki bi državljane-delničarje zastopali pri odločitvah o politiki banke.

Pri tem je mogoče razmišljati o sodobnem pristopu odločanja, ki s pomočjo tako imenovanih interaktivnih spletnih orodij omogoča sprotno in bolj demokratično so-odločanje o povsem konkretnih zadevah. (Primer takšnega načina odločanja je odprtokodni program LiquidFeedback.)

Javna banka Slovenije

Javna banka Slovenije bi svoje delovanje usmerila na zagotavljanje nizkoobrestnih kreditov za prebivalstvo in mala podjetja, za reševanje stanovanjskih problemov mladih družin, za ugodno štipendiranje, za investiranje v zeleno tehnologijo in tako naprej. Morebitni dobiček bi se usmerjal v socialne namene, reševanje ekoloških problemov itd. Vsekakor pa Javna banke Slovenije s “svojimi” sredstvi ne bi smela špekulirati na borzah in se zapletati v kreditiranje velikih poslov, ki jih danes poznamo pod imenom tajkunski.

Veljalo bi tudi razmisliti, da bi Javna banka Slovenije poleg klasičnega delovanja, koordinirala tudi delovanje lokalnih alternativnih valut in časovnih bank, saj že ima razvito visokotehnološko omrežje, ki pokriva večji del ozemlja Slovenije.

Predlog, ki ga podajamo, je enostaven in izvedljiv. Preprosto idejo smo dobili danes popoldne ob gledanju prenosa seje DZ, ko je g. Janša odgovarjal na vprašanje zastavljeno s strani poslanca NSi in je pri tem govoril o vrednosti delnice NLB in sicer 1 evro. Pa saj tega ima vsak od nas; zakaj ne bi poskusili!

Vabimo vse posameznike in skupine, da se nam pridružijo v tej pobudi.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži