Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Tisto kar me najbolj zanima, je iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize v katero smo tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

Bolgarom je počil film. Dovolj jim je vse hujšega zategovanja pasu, ob vse hujši korupciji v državi. Le dva tedna po začetku protestov je bolgarska vlada odstopila. Bolgarski premier je ob tem povedal, da je “vlada dostojanstvena in častna” in da ne more gledati prelivanja krvi na ulicah. Hudo! Svet se je začel vrteti v napačno smer. Mar niso to standardi razvitih držav? Mar nimajo mnogi Evropejci, med njimi tudi številni Slovenci Bolgarov za “kavbojske balkance”?

Če se v teh dneh (konec januarja in začetek februarja 2013) ozrli na globalne borzne indekse, bi opazili, da se gibljejo okoli rekordnih vrednosti. Najvplivnejša svetovna indeksa Dow Jones in S&P sta samo še malo pod svojima zgodovinsko visokima vrednostima iz oktobra 2007. Prav tako največje globalne banke, kot so Goldman Sachs, JPMorgan Chase, Morgan Stanley dosegajo izjemne rezultate; beri: dobičke. Mar to pomeni, da se kriza počasi poslavlja? Ne, definitivno ne, kriza se samo še zaostruje.

- Zato, ker dobro delujoč javni sektor predstavlja “hrbtenico” normalno delujoče, pravne in demokratične države.
- Zato, ker ima vsak državljan pravico do kvalitetne, javno dostopne izobrazbe na vseh nivojih - od osnovnošolske do doktorata.-
- Zato, ker ima vsak državljan pravico do kvalitetnega, javno dostopnega zdravstvenega varstva.
- Zato, ker ima vsak državljan pravico do zdravega okolja.

V zadnjem času ste iz majhne, zakotne evropske državice Slovenije prejeli pravo poplavo pisem, ki so jih spisali “naši” politiki, nekakšni intelektualci in drugi “predstavniki” ljudstva. Na vas se, spoštovane državljanke, državljani in drugi prebivalci evropskih držav, obračam kot čisto navaden državljan države, ki šteje komajda toliko prebivalcev, kot jih ima večja četrt katerega od evropskih velemest.

“Vsem in vsakomur posebej med vami želim, da bi imeli vzrok za jezo. To je nekaj dragocenega. Kadar človeka nekaj razjezi, tako kot je mene razjezil nacizem, postane bojevit in močan ter ukrepa. Zlije se z mogočnim tokom zgodovine... In njen tok teče proti večji pravičnosti in svobodi... Vzrokov za jezo je danes veliko, kajti ta naš svet očitno ne gre v pravo smer”. Stéphane Hessel

Lažeš, kradeš, bolhe ješ,
v šolo hodiš nič ne veš,
ko pa prideš do kosila,
tam te čaka policija,
policija reče stop,
ti pa padeš v zapor.
v zaporu so pa kače,
ki te pikajo v hlače.” (Otroška pesmica)

Dajmo se enkrat za spremembo strinjati z našimi oblastniki, ki pravijo, da je zdaj “potrebna tudi dobršna mera domoljubja”. Domoljubje je tako pomembno, da so temu namenili celo posebne (politične) dogodke, kot sta na primer Festival slovenske domoljubne pesmi in državna proslava Mati Slovenija - od provincialne zavesti do samostojnosti in to v času vsesplošnega varčevanja. Zakaj je domoljubje danes tako pomembno in zakaj je prav, da smo domoljubni? Vendar, ali je tisto, čemur pravijo naši politiki in dušebrižniki domoljubje res to?

Čisto nič jim ni jasno. Ali pa nočejo poslušati. Ko bi vsaj prebrali kakšen plakat z nedavnih demonstracij, na primer tistega: »Proti kozmetičnim popravkom, za korenite družbene spremembe«. Da je odstopil mariborski župan, je že v redu, a to je še vedno samo majhen kozmetični popravek. S tem ne bomo rešili niti za milimeter krize.

Čeprav pojma politika ni lahko opredeliti, pa poenostavljeno lahko rečemo, da gre za celoto aktivnosti, ki omogočajo (normalno) delovanje neke družbene skupnosti - lokalne, državne, regionalne - v smeri določenih ciljev. Politika na državnem nivoju, na primer, mora zagotoviti usklajeno delovanje vseh družbenih (državnih) podsistemov (ekonomski, izobraževalni, varnostni, upravni, kulturni itd.).

Novica, ki jo objavil časopis Dnevnik, da sta dva vidna člana vlade, minister za delo, družino in socialne zadeve Vizjak in vodja direktorata za javno premoženje na finančnem ministrstvu Runjak, kupovala delnice v času, ko je vlada pripravljala teren za prodajo Telekoma, je skrajno resna. V poslovnem svetu svetu se takšne vrste dejanjem reče - zloraba notranjih informacij. Če se seveda dokaže, je kazen za takšno dejanje do 5 let zapora.