Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Najbolj me zanima iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize, v katero smo prav tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

Prepričanje, da je razvoj človeške družbe utemeljen na medsebojni tekmovalnosti (konkurenčnosti) in sebičnosti, je zgrešeno. Predvsem ekonomisti so prepričani, da je človeška ekonomija osnovana na “preživetju najsposobnejših”, kar naj bi bilo Darwinovo spoznanje (čeprav to sploh ne drži). Še stoletje prej, v 18. stoletju, je “oče” sodobne ekonomije Adam Smith v svojem znamenitem delu Bogastvo narodov zapisal, da sebičnost posameznika koristi dobrobiti celotne družbe. Na teh dveh predpostavkah - sebičnosti in tekmovalnosti - temelji današnji prevladujoči ekonomski model v skoraj vseh družbah sveta.

Deloma zaradi globoke družbeno-ekonomsko-ekološke krize, deloma pa zaradi sprememb, ki izhajajo iz novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (internet, mobilna tehnologija, spletna socialna omrežja), se prav zdaj odvija izjemno pomembna preobrazba ekonomskega in s tem celotnega družbenega sistema. Pred našimi očmi počasi nastaja tako imenovana lažja civilizacija, v kateri se bistveno spreminja naš odnos do materialnih dobrin.

Kaj je pravzaprav osrednje sporočilo zahtev protestnikov od Brazilije do Turčije, od Bolgarije do Španije, od Grčije do arabskih držav, od Slovenije do Kanade, od kairskega trga Tahrir, parka Zuccotti v New Yorku do istanbulskega trga Taksim in tako naprej. Bi lahko izluščili bistvene poudarke teh protestov in pisane palete gibanj, ki se skorajda dnevno porajajo po vsem svetu?

Pred več kot stoletjem so veliki industrialci, kot je bil na primer Andrew Carnegie, takrat eden najbogatejših Zemljanov, verjeli, da Darwinova teorija o izvoru vrst opravičuje neusmiljeno tekmovanje in neenakost med ljudmi. Osnove njihovega prepričanja so izhajale iz tako imenovanega socialnega darvinizma, ideologije, ki je Darwinovo teorijo biološke evolucije skušala prenesti v sociologijo, ekonomijo in politiko. Socialni darvinizem je dejansko ideološki temelj današnje kapitalistične ekonomije, v preteklosti pa je navdihoval tudi naciste in še marsikoga, ki je v “preživetju najsposobnejših” našel opravičilo tako za svoja razmišljanja kot tudi dejanja.

Rešitev, ki se ponuja je pravzaprav logična; če nekaj ne gre, pač ne gre. Slovenci imamo z osamosvajanjem praktične izkušnje. Čeprav še ni minilo niti četrt stoletja, moramo ponovno razmišljati o osamosvojitvi. A če smo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja natanko vedeli, od koga se moramo osamosvojiti oziroma ločiti, je tokratj zgodba malce bolj zapletena.

Veliko ljudi ne ve, kdo so Ben Bernanke, Mario Draghi in Haruhiko Kuroda. Gre za šefe treh najpomembnejših centralnih bank: ameriške, evropske in japonske. Čeprav o njih ne vemo skorajda nič, pa ti možje odločajo o usodah narodov. Njihove odločitve imajo daleč večji vpliv na naša življenja, kot odločitve slovenske premierke Alenke Bratušek, predsednika Evropske komisijeBarrosa, celo nemške kanclerke Merklove ali ameriškega predsednika Obame.

V sredini 23. stoletja se Zemlji hitro približuje Veliko zlo (Great Evil) v obliki gigantske krogle črnega ognja, ki grozi, da bo uničila vse življenje na Zemlji. Na Veliko zlo Zemljani istrelijo vsa mogoča orožja, tudi jedrsko, a vsak napad ga le še okrepi. Krogla ima svojo lastno inteligenco, katere končni cilj je zgolj in edino uničenje celotnega planeta; krogla uničuje vse pred seboj, tudi svoje najtesnejše in najzvestejše pomagače (na čelu z mogočnim in pohlepnim kapitalistom Zorgom). Edino orožje proti Velikemu zlu je Peti element, bitje v ženski podobi, ki lahko poveže vse štiri elemente - zrak, vodo, ogenj in zemljo - v Božansko luč (Divine Light), ki lahko uniči Veliko zlo. Toda Peti element lahko aktivira edino resnični dokaz, da je človeštvo zmožno ljubezni, edino v tem primeru se “orožje” aktivira in uniči ultimativno zlo.

Najmočnejši globalni finančni borzni indeksi v zadnjih tednih dosegajo rekordne višine. Dow Jones, Nasdaq in drugi najpomembnejši indeksi so že krepko presegli rekordne ravni iz predkriznega obdobja 2008. Ameriški finančni borzni indeks Dow Jones danes (20. 5. 2013) dosega preko 15.300 indeksnih točk, medtem ko je bil 9. oktobra 2007, tik pred izbruhom krize, na rekordni ravni 14.164 indeksnih točk, potem pa zdrsnil vse do 6.547 točk (9. marec 2009) in si le počasi pridobival vrednost (Wikipedia). Je torej krize konec?

Pravzaprav si državljani Slovenije na nek način zaslužimo prihod tako imenovane trojke. Problemov očitno nismo (več) zmožni rešiti sami. Države pravzaprav ne spoštuje nihče več. Vsak ukrep, vsak poskus reševanja krize, vedno najprej napadejo ekonomski “strokovnjaki”, ki jim potem povsem nekritično sledijo vsi ostali - mediji, politiki, “javnost”.

Britanec Brian Davey je ekološki ekonomist. Čeprav pri nas ne poznamo “poklica” ekološkega ekonomista, pa bi danes moral sleherni ekonomist delovati ekološko oziroma trajnostno. Današnja ključna ekonomska paradigma - “večna” gospodarska rast, preprosto ni možna. Ni možna, ker slej ko prej pripelje do uničenja - okolja, gospodarstva in nazadnje družbe kot celote. Razen, če je to naš cilj.