Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Tisto kar me najbolj zanima, je iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize v katero smo tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

“Moja deklica … Ni takšna kot vse … Ko bo zrasla, me bo vprašala: “Zakaj nisem takšna?” Ko se je rodila … Ni bila otrok, temveč živa vrečica, zašita z vseh strani; niti ene odprtine ni bilo, videle so se le očke. V zdravstveni kartoteki piše: “deklica, rojena s številnimi kompleksnimi patologijami: aplazija anusa, aplazija vagine, aplazija leve ledvice…” Tako se sliši v znanstvenem jeziku, v navadnem pa: brez ritke, brez lulike, ena ledvička … Naslednji dan sem jo odnesla na operacijo, na drugi dan njenega življenja …” (str. 109)

Čeprav je zunaj prava zima, z nizkimi temperaturami, so se medvedje prebudili. A ne mislimo na prave medvede, ti so še vedno sredi pravega zimskega spanca. Medved (bear) in bik (bull) sta izraza, ki jih uporabljajo na borznih trgih. Ko gre borzam dobro, ko vlada optimizem, ko borzni indeksi rastejo, se uporablja izraz bikovski trend ali bikovski trg (bull market), kajti bik se svojega nasprotnika loti z dvigom rogov navzgor (simbol rasti), medtem ko medved udarja navzdol. Običajno se o medvedjem trgu govori, ko se borzni indeksi v določenem obdobju znižajo za več kot 20 %.

Čas je, da končno sprejmemo dejstvo, da je zdajšnji ekonomski sistem že propadel. Smo sredi borznega zloma, ki bo do temeljev zatresel svet. Praktično nemogoče je predvideti dogajanje v naslednjih mesecih, tednih ali celo dnevih, nekaj pa nam mora biti nedvomno jasno: poti nazaj ni več.

Vse, kar je potrebno za zmago zla, je, da dobri ljudje ne storijo ničesar. (Edmund Burke)

„Sistem, ki ga krivimo za stanje v svetu, smo MI VSI.” (Mohammed Mesbahi)

Borzni zlom o katerem smo že večkrat pisali, se odvija pred našimi očmi. Politiki so spet presenečeni in panični. Dogodki jih vedno znova presenetijo. So verjeli, da je kriza rešena? Morda imajo slabe (ekonomske) svetovalce, ki so jim “sadili rožice” o obujeni gospodarski rasti, ali so preprosto mislili, da se pred krizo lahko potuhneš. In bo šla kar tako mimo, brez posledic.

“Če mi je drobtina padla na tla, sem jo moral pobrati in poljubiti. Pravili so mi, da se duše v vicah jočejo in da je silen greh, če kdo po drobtinicah hodi. Pripoveduje se, da je nekdo stopil na drobtino kruha, in sicer iz ošabnosti; drobtina pa je tako zakriknila, da je oni človek oglušel in do smrti gluh ostal …”

“Povsod po svetu so moški, ženske in majhni otroci, ki ne premorejo najosnovnejšega za preživetje; vse polno jih je po mestih najrevnejših držav. Ta zločin me navdaja s sramom. Bratje moji, kako lahko gledate, da ti ljudje umirajo pred vašimi očmi, in pri tem sebe imenujete ljudje?” (Maitrejeve prioritete)

Običajno ob koncu leta razmišljamo o preteklem in delamo načrte za prihodnje leto. Kakšno je bilo leto 2015; kaj nam lahko prinese leto 2016?

Današnji svet ni prijazen do vseh ljudi, za milijone, celo milijarde je planet Zemlja svet trpljenja, lakote, revščine, izključenosti, izkoriščanja in številnih drugih tegob. Pa ne zato, ker bi bil naš planet tako neprijazen kraj za bivanje, temveč ker smo ustvarili izjemno nepravičen družbeni sistem, predvsem njegov ekonomski del. Zemlja je planet obilja, mi pa smo ustvarili planet pomanjkanja in ga dodobra opustošili. A ni nujno, da je tako, vse možnosti in znanja imamo, da ustvarimo svet obilja, miru in radosti - za vse.

Praznujmo božič. Vendar ne za preobloženimi mizami in z “darili”, ki naj bi bi bili del tega velikega praznika. Praznovanje božiča na takšen način je izraz našega samozadovoljstva in brezbrižnosti do soljudi in do sveta, katerega neločljivi del smo. V svetu, kjer 800 milijonov ljudi strada, kjer z divjim potrošništvom uničujemo našo krhko Zemljo, je takšno praznovanje božiča neprimerno.