Ko slišiš: »Za otroke gre!« ali: »Poiščimo rešitev v največjo korist otroka!« se moraš prijeti za pištolo … Nekoč so govorili o ženskah: »Dame imajo prednost!« ali: »Revici je treba najti moža, da bo poskrbel zanjo!« Ne eno ne drugo ni pomenilo nič dobrega …

Vtisi po ogledu razstave Stojan Kerbler – retrospektiva v Umetnostni galeriji Maribor, 2. 11. 2019.

Če danes Facebook, televizija ali kakšna revija postreže s podobami gvinejskega ali perujskega podeželja, si najbrž kdo misli: »Kakšni zaostali ljudje! Zakaj se ne premaknejo v 21. stoletje?« A prav takšni zaostali ljudje smo bili do pred kratkim tudi Slovenci.

● ZAKAJ JE JEZUS ODŠEL V NEBESA? Res je čudno, da se doslej nihče ni nič vprašal, čemu je Jezus sploh odšel nazaj v nebesa? Bil je rojen zato, da pride kot Odrešenik na Zemljo, da nas odreši, da nam pokaže pot v nebo, da dela čudeže, ozdravlja ljudi, pokaže, kako naj človek živi, da bo prišel v nebesa in vse podobno, kar lahko razberemo iz evangelijev, a po kratkem življenju in turobni mučeniški smrti, odide nazaj v nebo, namesto da bi ostal z ljudmi in jim pomagal. Tako ozdravljati kot je to delal on, ne zna od ljudi nihče. Že, že, da nam govorijo, kako da so v preteklosti nekateri »svetniki« to počeli, a to so več ali manj pravljice: kdo pa ve za delo in dejanja nekaternikov toliko let nazaj, ko se je to dogajalo? O tem nam lahko pripovedujejo le kot razni fakini. Zakaj vse to? Rodil se je kot novorojenček v slamnati bajti ali hlevu in nas po tri in tridesetih letih zapustil in odšel v nebesa. Čudno. Zakaj ni bil ostal med ljudmi in delal čudeže med nami še naprej, saj jih človek ne more?

Osebni pomočniki imajo tri šefe: svoje pomagance, njihove skrbnike in uradne šefe, torej delodajalce. Delodajalci so večinoma invalidska društva in na hitro skupaj spacani s.p.-ji. Osebni pomočniki so pogosto kar svojci. Vse skupaj je torej ena velika družina ali gostilna, kjer se vsi poznajo, prijateljujejo in so v sorodu. Ko pride do težav, se jih rešuje, kot se rešujejo težave znotraj družine in gostilne: skrbno se negujejo in vestno prenašajo iz roda v rod, navzven pa kot da jih ni. No, do prenašanja iz roda v rod pri osebni asistenci še ni prišlo, a zakaj bi čakali, da se to zgodi?

Organizacija združenih narodov (OZN; krajše Združeni narodi, ZN) vsako leto 24. oktobra praznuje svojo obletnico. Dan Združenih narodov zaznamuje začetek veljavnosti Ustanovne listine ZN, ki je bila podpisana 26. junija 1945 v San Franciscu, 24. oktobra istega leta pa je stopila v veljavo in s tem so Združeni narodi tudi uradno začeli z delovanjem. A ni dovolj, da rečemo, da gre za praznik Združenih narodov, temveč da gre za naš skupni praznik, kajti Združeni narodi so edina organizacija, ki predstavlja celotno človeštvo.

Pogosto pravimo, da sta politika in ekonomija brezsrčni (in to pogosto tudi drži). Srce je simbol in središče sočutja, ljubezni, dobrote, velikodušnosti. Ekonomisti in politiki vam bodo rekli, da pri njihovem delu ni prostora za takšne človeške "slabosti". Pri političnih odločitvah, pri sklepanju poslov, davkih, proračunih, financah, trgovini, borznih in drugih opravilih je treba delovati hladno in preračunljivo. Pravijo, da tako pač je. Lahko pa je tudi drugače! Če le hočemo tako! Letošnji Nobelovi nagradi za mir in ekonomijo nam sporočata: politika in ekonomija sta lahko "orodji dobrega", lahko ju prežema sočutje, velikodušnost in – ljubezen. Politika in ekonomija lahko delujeta s srcem.

Ljudje smo hecna vrsta. Z lahkoto zberemo nekaj sto jurjev za operacijo enega otroka, da lažje hodi, in nekaj milijonov za zdravila drugega, da lažje sedi. Oba pa bosta gulila šolske klopi s kopico otrok, ki bi potrebovali zgolj pozornost, naklonjenost, vzpodbudo in zaupanje sočutnega in zanesljivega odraslega človeka vsakih nekaj dni za nekaj minut, da bi lažje živeli in postali Ljudje, pa je ne dobijo …

Živimo v svetu, ki ga pretresajo številne medsebojno prepletene oziroma soodvisne krize. Lakota in revščina, podnebne spremembe in onesnaženje okolja, migracije, ekonomska in družbena kriza. Če se lotimo reševanja samo ene izmed kriz, na primer podnebne, je to početje jalovo, saj bodo v manj razvitih državah še naprej uničevali naravno okolje in revni ljudje bodo zapuščali svoje domove. V resnici so vse prej naštete krize le "sestavni" deli ene globalne krize, v katero je zabredlo človeštvo.

Četrtek, 10. 10. ob 17. uri: cvetober slovenskih domoljubov na kupu … Oh, ko bi se le lahko rešili te Slovenije!

Odkar obstaja človeštvo, obstaja tudi potreba po samoobrambi. To, kar se spreminja so okoliščine. Če so bili meč, kopje in buzdovan, še pred 200 ali 300 leti del vsakdana, so dandanes nekaj, kar najdemo le še v kakšnih ljubiteljskih viteških klubih, pri zbirateljih starin in v muzejih.