Korona bi naj bila bolezen dihal, a je precej bolj prizadela naše možgane. Kaj se gremo – in to vsi po spisku? Vlada sprejema v glavnem neumne ukrepe, vmes pa tu in tam kakšnega smiselnega. Državljani pa družno in vztrajno kršimo pametne ukrepe ter se zmerno držimo neumnih.

Glasno trobilo,

vsem v svarilo,

rad v naprej vse napove,

se s svojo ženo postavlja,

kdor ni zanj mu gre med zobe.

Covid 19 – groza me je, ko berem in poslušam medije. Kakšna zmeda? Stroka in politika sta ne usklajeni. Komu naj verjamem? Kdo je tisti, ki mi daje prave in najbolj koristne informacije? Največkrat ne verjamem nikomur, zato živim v nekakšni zmedi, ki me dela anksioznega, in z dneva v dan bolj depresivnega in hkrati se v meni poraja jeza, ki pa ne pomeni ničesar dobrega. Državljani Slovenije in tudi ljudje po svetu so zmedeni, zato se različno odzivajo do ukrepov, ki jih narekuje politika in predlaga stroka.

Ko gledam otopelost in odpor večine ljudi do sprememb, se sprašujem, kako je komunistom pred sto leti v podobnih okoliščinah uspelo izvesti prevrat. Kaj današnjim upornikom manjka, da bi ogreli srca ljudi in jih spravili v boj za (pre)staro pravdo?

Naj zapis začnem s citatom nemškega filozofa Ludwiga FEUERBACHA, ki je v eni od svojih knjig zapisal naslednjo misel:

»ČLOVEK MORA OPUSTITI KRŠČANSTVO, ŠELE POTEM BO ZARES ČLOVEK.«

S tem citatom se popolnoma strinjam, ne za to, ker sem ateist, ampak predvsem zato, ker me preganjajo resnice o Cerkvi, vse anomalije, ki so se dogajale skozi njeno zgodovino. Koliko grdih dejanj, besed, misli se plete okoli Cerkve: pedofilija, prostitucija, inkvizicija, čarovništvo, ubijanje in morije narodov zaradi prisilnega pokristjanjevanja in ne nazadnje nezakonito pridobivanje premoženja s kriminalnimi dejanji – s telesnim pohabljanjem, mučenjem, umori in tudi z genocidom. Storilci so znane osebe: papeži in najvišji predstavniki Cerkve, škofje in župniki – dušni pastirji na vseh kontinentih sveta. Zlo so počeli med črnci v Afriki, Indijanci v Ameriki, Kitajci in ljudstvom širom Evrope, vsepovsod na planetu Zemlja.

24. oktobra 2020 smo praznovali 75. obletnico Organizacije združenih narodov (krajše Združeni narodi oziroma ZN). Dan Združenih narodov zaznamuje začetek veljavnosti Ustanovne listine ZN, ki je bila podpisana 26. junija 1945 v San Franciscu, 24. oktobra istega leta pa je stopila v veljavo in s tem so Združeni narodi tudi uradno začeli z delovanjem. Glavni moto častitljive obletnice, ki se obeležuje že vse leto 2020, je "skupaj oblikujmo našo prihodnost" (Shaping our future together).

Deli in vladaj! – Le kdo bi si mislil, da v tem ne bo najbolj uspešen kak samopašen trinog ali vsaj umetna inteligenca katerega od spletnih velikanov, temveč čisto navadna maska?! Ta hip našemu skupinskemu dejanju in nehanju ne kraljujejo niti Janšin Twitter, niti bruseljske uredbe, niti Trumpovo okuževanje volilcev. Celo narodnost, veroizpoved in spolna usmerjenost so se umaknile na varno razdaljo. Središče naših odnosov, misli in čustev je postala maska. Ti jo nosiš? … Ti je ne nosiš? … Glej, kako jo nosi! … Kdor ni z nami, je proti nam! …

Včasih veliko nas je bilo,

na koncertu skupaj sto in sto,

včasih v družbi vsi smo iz ene steklenice pili,

včasih jedli le z rokami,

brez pribora,

iz zemlje izruvali,

v hlače obrisali,

jedli ribe hranjene s kostno moko,

in rasli gor s trdo roko.


A se lahko, prosim, začnemo ukvarjati s tem, kar je bistveno? Zakaj iščemo nove obraze? Da bomo šefa, ki nam ni všeč, zamenjali z lepšim? Kolikokrat smo to že naredili? In vsakič je bilo enako: šef je postal šef in nam je nehal biti všeč. Zakaj bi bilo zdaj drugače? Novi obrazi – Gale, Čeferin, Damijan ali kdorkoli drug – nas ne bodo rešili pred ničemer. Gale rešuje sebe, Čeferinu dol visi, Damijan bi pa raje počel kaj drugega.

Skoraj ni dneva, ki ne bi bil proglašen za svetovni dan v povezavi s kakšno pomembno tematiko. Kar je prav, saj nas opozarjajo na probleme, ki jih v vsakodnevnem vrvežu zlahka spregledamo. Tako je danes, 17. oktobra, mednarodni dan boja proti revščini, ki ga je leta 1992 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, v spomin na 17. oktober 1948, ko je bila podpisana Splošna deklaracija človekovih pravic (sprejeta pa je bila 10. decembra istega leta). Tema letošnjega svetovnega dneva boja proti revščini je "Skupno delovanje za dosego družbene in okoljske pravičnosti za vse".