Biti na oblasti,

dobiti skoraj vse,

ostalo ukrasti,

ljudem lagati,

kako potem morete ponoči spati?

»V uvodu povejte bistvo, v jedru ga razvlecite, v zaključku ponovite!« Tako se učimo pisati. »Dolžina naj bo toliko in toliko strani!« Daljše je, bolj si priden in višjo oceno dobiš.

Spremembe Zakona o osebni asistenci (ZOA) povzročajo veliko razburjanja in strahov v zainteresirani javnosti zato, ker prinašajo popravke tam, kjer je prihajalo do anomalij in zlorab. Obstoječi zakon o osebni asistenci (OA) je praktično najboljši na svetu, saj so se oblikovalci zgledovali po švedskem modelu. A Slovenija ni Švedska in razumevanje ljudi, komu in čemu je zakon namenjen, je naravnost balkansko. Ker ni bilo ustrezne razlage in nikakršnih omejitev, so mnogi začeli to priložnost izrabljati za biznis.

Običajnemu posamezniku je težko razumeti dogajanje na borzah. Vsak dan se na borzah vrednostnih papirjev pretakajo milijarde in milijarde dolarjev, evrov, jenov in drugih valut. Čeprav gre uradno za investiranje, torej vlaganje v podjetja, banke in druge institucije, pa je velika večina borznih poslov povsem špekulativne narave. Kar z drugimi besedami pomeni kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev z izključnim namenom zaslužka. Na prvi pogled to sicer ni sporno, a v resnici borze močno vplivajo na vsakdanje življenje velike večine človeštva.

Občasno preberem kaj, kar sem napisal v času šolanja in študija. Z vsebino sem zadovoljen, besedišče in slovnica sta tako tako, skladnja pa je zanič. Polno je nepomembnega leporečenja in mašil, zapletanja in pametovanja, ki bistva ne poudarja, ampak zakriva. Kot če na podstrešju najdeš dragocenost, ki je tako prašna, umazana, zarjavela in lepljiva, da se ti z njo ne ljubi ubadati in jo odložiš nazaj.

Pred kratkim smo lahko sredi Ljubljane videli, kaj pomeni in kako deluje "doktrina šoka". Mislimo na poseg v prostorih bivše tovarne Rog. Leta 2007 je kanadska avtorica in aktivistka Naomi Klein v znameniti knjigi Doktrina šoka (The Shock Doctrine: The Rise of Disaster Capitalism) opisala mehanizme delovanja sodobnih neoliberalnih politik prostega trga. Povedano na kratko: radikalne spremembe v smeri privatizacije in komercializacije naravnih virov, javnih storitev, svobodnih prostorov itd. so najlažje izvedljive takrat, ko je družba v šoku – bodisi zaradi notranjih okoliščin (državni udar, ekonomska kriza itd.), bodisi zaradi zunanjih okoliščin, npr. v primeru naravne katastrofe.

Znanost ima dve vlogi. Prva je, da širi naše znanje o življenju, vesolju in sploh vsem. Druga je, da s tem znanjem soustvarja sedanjost in načrtuje prihodnost.

Naravoslovje nas je v zadnjih 100 letih o vesolju naučilo več kot v celotni (pra)zgodovini človeštva, obenem pa je tudi nas poslalo v vesolje ter načrtuje naselitev na Luni in Marsu. Razkriva skrivnosti celic, atomov in nesnovi ter s tem znanjem gradi nova življenja, nove snovi ter odpira vrata v vzporedne svetove. Na sredi med vesoljem in atomi pa naravoslovje gradi povezave, po katerih prihajamo drug k drugemu, ter prostore, v katerih izmenjujemo znanje in dobrine. Računalniki so se v tem kratkem času iz boljših različic abakov in pisalnih strojev razvili v boljše različice živih bitij. Če bomo preživeli podnebnocivilizacijski zlom, ga bomo po zaslugi njihovih, ne lastnih sposobnosti …

Pogosto izjavimo, da smo se pripravljeni žrtvovati za drugega; morda bi kdo k temu dodal, da je to najvišji izraz ljubezni. Vendar gre pogosto samo za našo načelno pripravljenost. Na nek način pa je cepljenje ravno to: sprejeti tveganje, da zavarujemo druge.

27. decembra se je prvič v zgodovini EU zgodil t.i. “vaccine day”, in sicer enotni začetek cepljenja proti Covid-19 v vseh državah članicah EU. Tudi v Sloveniji smo tega dne prejeli prvo pošiljko cepiv in na vrsti za cepljenje so bili najprej zdravstveni delavci, delavci v domovih za starejše občane (DSO) ter stanovalci DSO. To pomembno dejstvo se je pri nas zelo plaho izpostavilo; ali bolje, o tem govorijo zgolj osebe medicinske stroke, pomembni dr. medicine ter drugi iz bližnjih strok oz. epidemiologi. Vse lepo in prav, a »kampanija« v prid temu bi morala biti bolj splošna in glasna; podprta s številnimi drugimi v javnosti znanimi glasovi, vzorniki, vplivneži.

Če bi okoli brezciljnosti, brezvoljnosti, črnih misli, izgorelosti, obupa, potrtosti, tesnobe in žalobnosti zganjali takšen cirkus, kot ga okoli covida, bi jo v enem letu obvladali. Če bi se okoli vsakega tesnobneža 24 ur na dan trudilo toliko strokovnjakov, tablet ne bi potreboval skoraj nihče.