-
Za-misli
- Kolumne
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 681
Sedim na verandi in poslušam skladbo z naslovom I Am Sitting in a Room (Alvin Lucier, Simone Conforti). Berem tudi knjigo. Sem. In vem, da so nekatera vprašanja v življenju tako nevarna, da je najbolje ne zastaviti jih. A potem tudi odgovorov ni.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 684
Psihoanaliza pozna koncept subjekta, za katerega se domneva, da ve. Ker domnevno ve, mora nekaj storiti, njegovo delovanje pa mora biti skladno s pripisano vednostjo. V tem času je psihoanalitično spoznanje o naravi takega subjekta zelo pomembno, če ga uporabimo pri razlaganju podnebnih sprememb in skušamo pojasniti vedenje ljudi, ki trpijo njihove posledice. Trenutno je zunaj plus 34 stopinj Celzija, ura je 15.10. Naj zapisano razložim tako, da krenemo od začetka – pri želečem subjektu.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 682
Nikolas Rose v knjigi z naslovom The Politics of Life Itself (Princeton University Press, 2008) opredeli politike življenja takole: Namesto tega moramo razmišljati o naših rastočih zmogljivostih nadzorovanja, upravljanja, načrtovanja, preoblikovanja in moduliranja samih vitalnih sposobnosti ljudi kot živih bitij (str. 3). A kar je na prvi pogled napredno, zanimivo in celo privlačno, ljudje so zmožni kot inženirji obvladovati lastno vitalnost, se razvijati in vplivati na delovanje telesa, celo na delovanje možganov in notranjih organov, je lahko tudi čista nočna mora. Med branjem knjige dobim pismo.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Gregor Hrovatin
- Zadetkov: 918
Knjiga Zablode postsocializma je kmalu po izidu postala uspešnica. Bržkone zaradi razvpite piske, obetajočega naslova ter vznemirljivih povzetkov in obetajočih ocen, ki so jih spisali novinarji. Veliko ljudi je knjigo kupilo. Koliko ljudi jo je tudi prebralo?
Za razliko od Zablod feminizma, o katerih sem že pisal, Zablode postsocializma prinašajo dve res vrhunski poglavji. Če bi ju prebrali vsi, ki imajo knjigo doma, bi vsaj nekateri o slovenstvu, evropejstvu, družbi in zgodovini pričeli razmišljati drugače. Na srednji rok bi to moralo vplivati na razvoj slovenskega družboslovja, na novinarske prispevke ter na naše umevanje sebe in sveta, v katerem živimo.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Rok Kralj
- Zadetkov: 798
Ko danes skušamo opredeliti vodilno ideologijo oziroma sistem idej, ki »poganjajo« sodobno družbo, še zlasti njen politični in ekonomski sistem, naletimo na težave. Uporabljamo cel kup izrazov – neoliberalizem, kapitalizem, nekateri omenjajo kulturni marksizem, celo neofašizem in tako naprej – pa vendar ne najdemo pravega izraza, ki bi nam lahko pomagal razumeti »idejno zasnovo« današnje družbe. Kajti kot lahko opazimo, je skorajda vseeno, katera politična stranka ali koalicija je v posamezni državi na oblasti, njeno politično in ekonomsko delovanje se ne razlikuje od vseh drugih, razen morda v odtenkih. To lahko vidimo v ZDA, kjer tako demokrati kot republikanci delujejo zelo podobno; podobno pa lahko opazimo v večini svetovnih držav in seveda tudi pri nas. Iz tega sledi zaključek, da pravzaprav vsi delujejo po enakih ideoloških izhodiščih.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 621
Obstaja potreba po nečem novem. Poraja se novo nelagodje v liberalni kulturi. Vojna na vzhodu ni vojna, temveč je posebna operacija. Razkriva imperialistično potrebo največje države sveta, obenem jo komaj za silo maskira. Neoliberalne ideologije so vse šibkejše, podnebne spremembe so vse bolj katastrofalne, saj se zlasti v oceanih kopiči ogromno energije. Politiki ne vedo, kam in kako naprej, zato se skušajo prikupiti kot blagovne znamke množicam in njihovim fantazmam. Diktatorji so enako nemočni, le da imajo zaenkrat še na svoji strani vojsko, policijo in ubogljive podrepnike. Potreba po novem je objektivna, le negotovost je velika, zato ne vemo, kdaj bodo ljudje, zlasti prihajajoče generacije, zavihali rokave in novo tudi uresničevali.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Elena Pečarič
- Zadetkov: 1499
Po dolgem premoru se, žal, ponovno vračamo na »neizpeto sago FIHO«, ki se nikakor ne razreši ali konča. Dejstva dokazujejo, da je denar (cca. 17 milijonov letno), ki je izvzet iz proračuna RS, za mnoge posameznike okoli korita velik plen in dober izplen. Kdo bo temu naredil konec, pa je vprašanje za prav toliko denarja? Lahko bi na primer preprosto ukinili FIHO in ves denar integrirali v »proračun« za dolgotrajno oskrbo in osebno asistenco[1].
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 863
Nekdo mi je zadnjič sporočil, da je nekdo rekel, da se z menoj ni dobro pogovarjati, ker sem prebral vse napačne knjige. Za kompliment sem kajpak hvaležen. Poglejmo pa podrobneje, kaj so vse napačne knjige. In če obstajajo napačne, morajo, logično, obstajati tudi knjige, ki niso napačne, ki so torej prave, pravilne. Na koncu je tudi vprašanje, česa se bralec in bralka naučita iz enih in drugih knjig ter kako pridobljeno znanje uporabljata za dobrobit drugih ljudi.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Za misli
- Zadetkov: 762
Po medijih je te dni zakrožila vest, da je Boris Pahor črtan s seznama slovenskih avtorjev, ki bodo predstavljeni na letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu, na katerem je Slovenija častna gostja. Ker je Boris Pahor umetnik z visoko kvalitetnim literarnim opusom, z evropsko odmevnim civilnim pogumom in zgled človeka, ki je aktivno nasprotoval vsem trem totalitarizmom polpreteklega časa, je formalistični izbris tako edinstvene ustvarjalne osebnosti za predstavitev Slovenije v svetu skrajno nerazumljiv. Še posebej, ker je Pahor slovenski in evropski umetnosti in kulturi po drugi svetovni vojni z močnimi eksistencialnimi in angažiranimi družbenimi vsebinami ter visokimi estetskimi in moralnimi standardi vtisnil pečat na tako globinski ravni, da mimo njega ne bo mogla niti globalizirana in tehnologizirana sodobnost. Ko se bo resno soočila s svojimi fundamenti, horizonti in problemi, ji bo imel Pahorjev opus v premislek ponuditi marsikatero dragoceno iztočnico.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 562
Človeka, v katerem prepoznavamo oslabitve, pomanjkljivosti, motnje, defekte ali nekaj, zaradi česar po našem mnenju ni avtentičen, pristen, naraven in tak, kot (nezavedno) pričakujemo, ne moremo sprejeti, saj njegovo prizadetost, ne-celost opredeljujemo kot neželeno značilnost, lastnost ali zmožnost, kot nekaj torej, kar nas moti in morda celo vznemirja. Verjamemo, da je ne želimo, in verjamemo, da je ne želi niti druga oseba. Morda verjamemo, da je ne želi nihče, da je univerzalno neželena. A ker jo druga oseba vseeno ima, mora s tem dejstvom nekako živeti, podobno pa velja tudi za nas. Iznajti skušamo strategije takega življenja, pri tem pa se pogosto preprosto zgledujemo pri drugih ljudeh, ki so take strategije že razvili – ali pa jih prevzeli od drugih ljudi, ki so jih pred njimi prevzeli od drugih ljudi. Vidimo, da gre proces v slabo neskončnost. Ne vemo, kdaj se je začel, ne vemo, ali je razumen, a nas to ne zanima prav dosti. Zanima nas predvsem lastno preživetje.