Posnetek: Svitlana Prykhodko

V letu 2019 smo bili na domačih tleh, kot tudi po celem svetu priča globalnim okoljskim protestom, ki so naslavljali svetovne voditelje, politike in družbo, da potrebujemo korenite družbene spremembe. Ob izdaji prevoda Zelena država: premišljanje demokracije in suverenosti se bomo skupaj z gosti vprašali po tem, kako bi bilo mogoče državo prenoviti, jo transformirati, da bi omogočili nam kot tudi našim zanamcem pot v trajnostno prihodnost.

Povezovalec Nejc Jordan

Gost dr. Andrej Lukšič, dr. Dušan Plut

Posnetek: Svitlana Prykhodko

Kako spreminjati svoje navade in zakaj začeti pri malih spremembah, ki lahko prinesejo velike rezultate?

O tem se je ob izidu knjige Atomske navade pogovarjala Irena Miš Svoljšak z Boštjanom Gorencem - Pižamo in nevrologinjo doc. dr. Tino Bregant.

Marsikaterega Slovenca so pritegnili fantazijski romani v nadaljevanjih – sage, ki nekako pod pretvezo, da opisujejo neresničen svet, pripovedujejo o stvareh in dogodkih, ki se v vseh časih dogajajo med ljudmi. Tudi Domna Mezga so. Tako zelo, da je napisal prvo slovensko fantazijsko sago z naslovom Ilonika. Njen prvi del je pravkar izšel.

Posnetek: Svitlana Prykhodko

Trideset let po padcu berlinskega zidu je jasno, da procesi demokratizacije in združevanja Evrope, napovedani v zgodovinskem letu 1989, niso uspeli doseči svojih ciljev. Čeprav je bilo porušenih veliko realnih in simboličnih zidov, so se namesto njih dvignili novi in nekateri še vedno globoko vznemirjajo našo družbo.

Muzej novejše zgodovine Slovenije je v sodelovanju z založbo Beletrina, MMC RTV Slovenija, Spomenikom berlinskemu zidu (Stiftung Berliner Mauer) iz Berlina, Zgodovinskim muzejem Bosne in Hercegovine (Historijski muzej BIH) iz Sarajeva in zavodom 47/04 iz Gorice osnoval mednarodni projekt Izza zidov: 1989–2019, namenjen pogovoru in zbiranju spominov o deljenih mestih. prihodnosti brez kritičnega razmišljanja in večplastnega spominjanja. Nastala je monografija Izza zidov 1989-2019, ki sta jo predstavila Ervih Hladnik Milharčič in dr. Kaja Širok.

Sodeluje

- Ksenija Benedetti, dolgoletna šefinja Protokola Republike Slovenije, predavateljica in svetovalka za poslovno komuniciranje in protokol

Povezovalec

- Vesna Milek, novinarka, publicistka in pisateljica

Prireja Založba Sanje d.o.o. Predstavitev in pogovor ob objavi knjige Kažipoti.

Košček sonatine je prebral Boris Cavazza.

Posnetek: Svitlana Prykhodko

Imamo vse bolj pametne hiše, ki vse bolj izčrpavajo svoje lastnike. Vse bolj pismene aplikacije, ki ustvarjajo vse bolj nepismene otroke. Pametne avte, ki omogočajo da se po cesti vozijo vse slabši vozniki. Tehnologija, ki naj bi nam prihranila čas, nam ga v resnici krade. S prihodom 5G tehnologije, pa se bodo stroji imeli še bolje, kaj pa bomo počeli ljudje?

O tem kakšen tehnološki razvoj želimo in kako se ubraniti pred tehnologijami, ki koristijo le ciljem peščice in nam kradejo zdravje, čas in denar se bomo pogovarjali s Sanjo Lončar, avtorico priročnikov Kako do več energije in Kako ohraniti možgane, Gregorjem Kosom iz Gibanja za človeku prijazno tehnologijo, in Igorjem Šajnom - stavbnim biologom in strokovnjakom za tveganja, ki jih ustvarja naše bivalno okolje.

Posnetek: Svitlana Prykhodko

Boj proti zatiranju je lahko uspešen le, če je dobro informiran, če so zatirani opolnomočeni v kritičnem razmišljanju o dominantni družbeni strukturi. »Kultura tišine« je »bankirski koncept izobraževanja«, ki vzdržuje podrejeni položaj. Če vsak pedagoški odnos vedno zaznamuje poteza ideološkosti, se vprašajmo, kako dejansko izobraziti moč zatiranih. Avtorji in avtorice knjig, ki jih bomo predstavili v pogovoru, zagovarjajo izobraževalne prakse, ki temeljijo na kritičnem, problemskem in dialoškem poučevanju.

Z nami bodo knjige:

Paulo Freire: Pedagogika zatiranih (Krtina)

Frank Furedi: Zapravljeno: zakaj šola ne izobražuje več (Krtina)

Vesna Pobežin Roš: Pedagoška ideologija ali kdo zdaj tu uživa? (DTP Analecta)

Tamara Narat, Urban Boljka (ur.): Generaciji navidezne svobode: otroci in starši v sodobni družbi (Sophia)

Avtorska skupina: Kaj po univerzi? (Založba /*cf.)

Michel Foucault: Arheologija vednosti (SH)

Povezovalec Nika Nikolič

Prireja Kooperativa THD, konzorcij petih humanističnih založb (DTP Analecta, Krtina, Sophia, Studia humanitatis in Založba /*cf.)

Gost Tomaž Grušovnik, Vesna Pobežin Roš

Posnetek: Svitlana Prykhodko

Roman Ekvorna in Ivana je zgodba o boginji Ekvorni, ki jo je Ivana Kobilca naslikala na sliki "Slovenija se klanja Ljubljani", konec avgusta letos pa ji je MOL postavila kip ob Ljubljanici in ji vrnila naziv zaščitnice Ljubljane, Barja in vode, kar je pred 2000 leti še bila. To je zgodba o naši pramateri, ki so jo staroselci na našem območju častili še pred prihodom Rimljanov. Zgodba obuja spomin na pomen, vlogo in vpliv ženskega načela v najširšem smislu. Roman je nadaljevanje literarnega dela Ekvorna-koliščarska pravljica, kateremu je profesor Igor Saksida napisal spremno besedo in jo bo sedaj napisal tudi za ta roman. Rdeča nit tega domišljijskega romana je doživljanje dveh mladostnikov in njunih staršev, ki so nehote vključeni v vrtinec boja med svetlimi in temnimi silami vesolja, ko zle sile črnih magov načrtujejo uničenje boginje Ekvorne, ki jim želi preprečiti dokončno prevlado na svetu. Obenem pa je to prvi roman kjer nastopa Ivana Kobilca. Namen romana je, da med ljudmi v Sloveniji vzbudi zanimanje za našo kulturno dediščino. Boginja se zagotovo prebuja v ideji, viziji, izkušnji in spominu na izpolnitev obljube o njeni vrnitvi na Zemljo.

Dušan Enova je klinični psiholog, fizioterapevt in predsednik društva za pomoč z umetnostjo Lotisa. Vanja Osterc je letos diplomiral iz Primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nadaljuje magistrski študij, piše romane in kratko prozo.

Povezovalec Mirela Smajić

Posnetek: Svitlana Prykhodko

Motiv kataklizme ali apokalipse je v ospredju razprav o političnih, gospodarskih, ekoloških in družbenih katastrofah, ki so med seboj sistemsko povezane. Govorijo o koncu zgodovine, umetnosti, komunizma, kapitalizma, človeštva itn. Toda ali lahko zares pričakujemo in napovedujemo »konec«, je ta sploh dosegljiv? Mar ni v samem koncu nekaj, kar žene njegovo ponavljanje?

Z nami bodo knjige: Alenka Zupančič: Konec (DTP Analecta)

Peter Klepec: Kapitalizem in perverzija 2: matrice podrejanja (DTP Analecta)

Italo Svevo: Zenova zavest (SH)

Timothy Morton: Hiperobjekti: filozofija in ekologija po koncu sveta (Krtina)

Ernest Mandel: Dolgi valovi kapitalističnega razvoja (Sophia)

Immanuel Wallerstein, Randall Collins, Michael Mann, Georgi Derluguian, Craig Calhoun: Ali ima kapitalizem prihodnost? (Založba /*cf.)

Povezovalec Magdalena Germek

Prireja Kooperativa THD, konzorcij petih humanističnih založb (DTP Analecta, Krtina, Sophia, Studia humanitatis in Založba /*cf.)

Gost

Alenka Zupančič, Peter Klepec

Posnetek: Mirjana Brelih(Zelena nit), oprema: PEST - društvo za človekove pravice

Slovenija je edina država v Evropi, ki ni imela javne predstavitve 5G tehnologije, potrebno je odpreti javno razpravo. Minister za javno upravo je decembra 2019, umaknil sprejem strategije, ki bi bila pravna osnova, da AKOS nadaljuje s postopki uvajanja 5G. Civilna družba med drugim zahteva, da se držimo Zakona o varstvu okolja, ki narekuje načelo previdnosti pri uvajanju novih tehnologij. Zakon o varstvu okolja, 8. člen (načelo previdnosti): (1) Uvajanje novih tehnologij, proizvodnih postopkov in izdelkov je dopustno le, če ob upoštevanju stanja znanosti in tehnike ter možnih varstvenih ukrepov ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi. (2) Če obstaja možnost nepopravljivega uničenja okolja ali če so ogrožene njegove regeneracijske sposobnosti, pomanjkanje znanstvene zanesljivosti ne sme biti razlog za odlaganje ukrepov.