Tokratno srečanje je bilo obarvano izredno mednarodno. Kar komponiste povezuje, je predvsem njihova drugačnost, vendar je pomembna tudi stilna in časovna povezanost med njimi. Brahms je predstavnik nemške generacije, zavezane Beethovnovemu simfoničnemu zvoku, Čajkovski ruske operno-baletne tradicije, Grieg pa predstavlja norveški duh severa in njihove nacionalne romantike.

V ta čas sodijo še predstavnik francoske šole Camille Saint-Saëns ter Antonin Dvořak in Bedřich Smetana.

Posnetek: Marjetka Matić

Intervju z Alenko Bratušek ob materinskem dnevu

Materinski dan je priložnost za pogovor o materinstvu pa tudi o očetovstvu. O materah, otrocih in očetih v luči podpornih politik sem se pogovarjala z bivšo predsednico Vlade, ustanoviteljico in predsednico politične stranke Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov in poslanko v Državnem zboru, mag. Alenko Bratušek.

Posnela in pripravila: Mirjana Brelih

Permakultura je mnogo več kot samo način vrtnarjenja. Narava celostno in trajnostno upravlja svoj sistem in temelji na zakonih, ki enakovredno obravnavajo vse njene dele. To lahko prenesemo na vsa področja našega življenja. O tem smo se pogovarjali z Matejem Klinejem, vodjem Permakulturnega inštituta v Mariboru.

Matej pravi: "Želimo vpeljati najboljše trajnostne sisteme, ki so možni, to pomeni, da ne vnašamo dodatne energije za vzdrževanje, ampak, da se sistem vzdržuje sam." Njegovo predavanje o tem kaj permakultura je, lahko poslušate na https://www.youtube.com/watch?v=qRl-qCLuF4w.

Več informacij pa lahko poiščete na http://permakulturni-institut.si/.

Da je dogma neomejene gospodarske rasti tako kot rakavo tkivo, ki na koncu uniči gostitelja, že mnoga leta opozarja tudi Anton Komat. Zato permakultura ni samo izbira, je klic naše dolžnosti.

Posnetek: Mirjana Brelih

Huxleyev roman je izšel leta 1932, torej v letu, ko je bila svetovna gospodarska kriza, ki jo je povzročil ekonomski liberalizem, še na vrhuncu. Njegov premislek o razvoju družbe v prihodnosti je rezultat kritičnega pogleda na čas, v katerem se jasno kažejo obrisi avtoritarnih režimov, ko demokraciji zaupa vse manj ljudi, po drugi strani pa Huxley že sluti nastajajočo potrošniško družbo.

Cikel »Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?«.

Knjižnica Otona Župančiča

Posnela in pripravila: Mirjana Brelih

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes in obenem organizator javnega posveta »Z industrijsko konopljo do inovativnih in okolju prijaznih izdelkov, novih delovnih mest in trajnostnega razvoja«, ugotavlja, da imamo v Sloveniji tudi birokracijsko konopljo. Le-to uradniki tako zelo urejajo, da ves čas menijo, da je vse urejeno. Kako pa te ureditve delujejo v praksi, nam predstavita Dejan Rengeo in Maja Klemen Cokan. S čim se pri svojem delu soočata ekološki kmet in dolgoletni pridelovalec konoplje ter terenska kmetijska svetovalka? Da stojimo na mestu, pravi pionir pridelave konoplje Dejan Rengeo, ki je pred 22 leti sejal prvo konopljo.
"Slovenska konoplja je rastla na naših tleh prej kot krompir in koruza, rastla je kot danes plevel, hmelj, kamilica, sivka, pšenica in trta. Slovenska konoplja si zasluži, da raste na vsaki njivi, na vsakem vrtu. (Zelena dežela, glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije)

Posnetek: Jerneja Čater

OSREDNJA knjižnica Celje

Pripravil: Gregor Škerl

David Icke bo v Ljubljani odstiral tančice programiranja naše zavesti in razkrival zarote.
Dražilček je tako vabilo na njegovo predavanje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, dne 19.3.2017, kot tudi na posnetek celega intervjuja, ki bo objavljen v kratkem.
Kako najti pravega sebe, kako biti boljši jaz.

Posnetek: Mojca Dular

“… Začeti moramo pri sebi, nadaljevati moramo med najbližjimi in potem moramo širiti krog sprave med vse, s katerimi smo si dani v sožitje. Nobena razlika v narodnosti, kulturi, religiji … ni razlog, ki bi lahko kar koli (v nas ali zunaj nas) vodil v dvobojevanje. Različnost nam je dana za dopolnjevanje in sodelovanje.” piše p. dr. Karel Gržan v svoji novi knjigi Vstanimo v suženjstvo zakleti: izstop iz smrtonosne igre polov (Sanje, 2016). Pogovor ob izidu knjige je vodil prof. dr. Marko Pavliha. V sodelovanju s Svetovnim etosom Slovenija.

Knjižnica Otona Župančiča

Skupina nevladnih organizacij, ki delujemo na področju človekovih pravic in nediskriminacije, z zaskrbljenostjo spremljamo medijska poročila v zvezi s pogoji delovanja Zagovornika načela enakosti – samostojnega državnega organa za varstvo pred diskriminacijo.

Vlado Republike Slovenije javno pozivamo, da Zagovorniku nemudoma zagotovi:

Posnetek: Mojca Dular

» … ljubil je pa vse in v ljubezni živel z vsem, s čimer ga je vezalo življenje, posebno s človekom – ne z določenim, ampak s tistimi, ki jih je imel pred seboj.« (N. L. Tolstoj, o Platonu Karatejevu, Vojna in mir)

Tolstoj pred kritično točko spreobrnitve in po njej kot pisec ni bil isti, trdi literarna zgodovina. A ves čas je bil in je ostal človek, zavezan iskanju duhovnega bistva. Na poti popolne spreobrnitve verjame, da je jedro vsakega človeka v njegovi sočutnosti in zmožnosti za ljubezen. Kako blizu smo temu jedru v sebi v času, ki v marsičem ni naklonjen sočutju in ljubezni?

Gosta: Ksenija Malia Leban in izr. prof. dr. Gregor Žvelc

Festival Tolstoj, iskalec resnice, Cikel pripovedno-pogovornih doživetij Carmen L. Oven

Naslednji dogodek je 3.4.2017 z naslovom Otroštvo - čas zorenja, ki nas spremlja vse življenje.