Posnetek: Katja Kavaš

Aktivist Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marko Funkl je predstavil zbornik Dostojno delo: Ne živim, da delam, ampak delam, da živim. Zbornik je delo štirinajstih avtorjev in avtoric, ki imajo vsi osebne izkušnje s prekarnim delom. Je prvi zbornik v Sloveniji, v katerem prekarni delavci sami pišejo in razmišljajo o svojem lastnem položaju.
V zbornik so vključeni tako strokovni prispevki o prekarnosti kot osebne izpovedi prekarnih delavcev o tem, kako prekarnost vpliva na njihovo življenje in družbo na splošno. V zborniku so predstavljeni tudi prvi grobi orisi zahtev slovenskega prekariata.

Knjžnica Otona Župančiča

Posnetek: Katja Kavaš

Pogovor z dr. Darjo Zaviršek, ki je redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo o njeni novi knjigi Skrb kot nasilje.
Dogodek je povezovala Irena Šumi.

"Večinoma ljudje o skrbi in nasilju razmišljajo kot o dveh med seboj izključujočih si pojavih, tako rekoč kot o binarnih nasprotjih. Skrb povezujejo s področji družbenega življenja, kot so družina, starši, cerkev, socialna politika, večgeneracijska solidarnost. Nasprotno pa nasilje povezujejo z izjemnimi razmerami in kriznimi situacijami ali pa ga vidijo kot subjektivno patološko nasilje. Vendar so možni še drugačni pogledi ..."

Posnetek: Jerneja Čater

Knjigo o ženski diskurzivnosti v literaturi ter ustvarjanju slovenskih pesnic (Makarovič, Vouk, Kušar, Vidmar, Korun, Golob, Kopinšek in dr.) je slovaško-slovenska literarna znanstvenica, pisateljica in pesnica predstavila v pogovoru s pesnico in esejistko Meto Kušar.

O knjigi je spregovorila tudi sociologinja dr. Renata Šribar, piska uvodne besede. V sodelovanju s slovaškima društvoma SKS in Fraktál.

Knjižnica Otona Župančiča

Posnetek: Katja Kavaš

Ljubljana, 29.8.2018

Posnetek: Katja Kavaš

Projekt Navis 2018: gradnja drugega letošnjega deblaka se počasi približuje koncu.

Roke so že pošteno izmučene od vihtenja sekir, glave pa polne novih informacij ter vpogledov v načine izdelave preprostih lesenih plovil. Slednja se sicer pojavljajo še danes, a so jih ljudje pričeli graditi že v globoki prazgodovini. Kako so v mlajši kameni dobi izgledali deblaki in kako so naši predniki gradili ta plovila, smo se vam v okviru Projekta Navis 2018 trudili prikazati na ljubljanski Špici že vse od začetka junija. Zdaj pa je prišel čas, ko bomo počasi dokončali še letošnji drugi deblak. Izdelujemo ga s pomočjo kamnitih in bronastih orodij, v veliko pomoč pa nam je tudi moč ognja, ki na naše veselje zelo učinkovito izžiga notranjost deblaka.
V nedeljo (2.9.) bomo še ta deblak prepustili v uporabo reki Ljubljanici, zato vas vabimo, da izkoristite še zadnje dneve in se preizkusite v vlogi prazgodovinskega izdelovalca deblakov. Dve delovni akciji bosta izvedeni ta torek in četrtek, ko bomo ob pijači in jedači vsi skupaj vihteli sekire, da bo deblak do nedelje pripravljen za svojo svečano splavitev.

Vabljeni na Špico v družbo Projekta Navis!

Posnetek: Mojca Dular

Sodelujoči:

Katarina Bervar Sternad, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij
Uroš Škerl Kramberger, Dnevnik
Neža Kogovšek Šalamon, Mirovni inštitut
Igor Ž. Žagar, Pedagoški inštitut in Univerza na Primorskem

Moderira Marina Lukšič Hacin, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije in Univerza v Novi Gorici.

Ob koncu letošnjega srečevanja z najrazličnejšimi glasbeniki in glasbenicami smo prisluhnili še tistim, ki jih nismo uvrstili v skupine glasbil, vendar sodijo med izrazite virtuoze in virtuozinje današnjega in nekdanjega časa. Med kitaristi smo spoznali soliste in solistke, med katerimi so Andres Segovia, Ana Vidović, Narciso Yepes, …, organisti in organistke so Carol Williams, Ton Koopman, …, poslušali smo tudi soliste na akordeonu, kot so Toni Murena, Cory Pesaturo, … - za zaključek pa še harfiste in harfistke, med katerimi so Yolanda Kondonassis, …

Posnetek: Uroš Sedej

Izkušnje kažejo, da so bolj tradicionalni pristopi pri obravnavanju zasvojenosti preseženi. Posamezniki prihajajo s širokim naborom psihosocialnih težav in tako je zaželen celostni pristop, ki vključuje več strokovnjakov različnih področij, ter orientacija na človeka s problemi.
Predavanje je organiziralo Društvo "UP"

Knjižnica Otona Župančiča

Festival migrantskega filma bo med 18. in 21. junijem v Ljubljani potekal v Slovenski kinoteki, Kinodvoru, zaključek pa v kinu pod zvezdami na Slovenski filantropiji. Obiskovalci si bodo festivalske filmske projekcije lahko ogledali v Hišah Sadeži družbe in partnerskih organizacijah v Črnomlju, Murski Soboti, Žalcu, Metliki, Logatcu, Vipavi, Mariboru, Ljutomeru, Lendavi, Velenju in Novem mestu.

V šestih sklopih – Odločitev: odhod, V primežu birokracije, Pečat begunstva, Humanizem vs. zloraba religij, Portreti, Zrcalo mladosti – bo festival gledalcem ponudil 19 filmov iz 14 držav. Na festivalu bo gostovalo osem filmskih ustvarjalcev. Filmske zgodbe in prispevki povabljenih gostov bodo opozorili na razloge, zaradi katerih so ljudje prisiljeni bežati, življenje na poti in težave, ki jih imajo v ciljnih državah ter na problematičnost migracijske politike. Religija, ki jo velikokrat dojemamo kot dejavnik delitve, bo tokrat obravnavana kot most, potencialna povezava med kulturami.

Otvoritev festivala bo v ponedeljek, 18. junija ob 18.30 uri v Kinodvoru v Ljubljani. Otvoritveni film Eldorado (Eldorado, 2018) je posnel švicarski režiser Markus Imhoof. Večer bomo nadaljevali s pogostitvijo s sirsko hrano v kavarni Kinodvora.

V torek, 19. junija, bo po projekciji filmov Vrnitev (Revenir, 2018) in Zamuda (Verspätet) pogovor z avtorji obeh filmov, ki ga bo vodila filmska kritičarka Petra Meterc.

Na dan projekcije bodo za pogovor z novinarji na voljo gostje: David Fedele (režiser, Vrnitev) in ekipa filma Zamuda (Fagus Pauly, Thomas Vogler in Torsten Jantz).

DAVID FEDELE, rojen v Avstraliji leta 1977, je dobil več nagrad za dokumentarne filme. Zanimajo ga predvsem kulturna in humanitarna vprašanja in teme, povezane z družbeno pravičnostjo. Leta 2014 je bil izbran za sodelovanje na Berlinale Talents; bil je tudi član žirije na festivalu Cinema Planeta International Environmental Film Festival 2014 v Cuernavaci (Mehika) in leta 2015 predsednik žirije na Sremskem filmskem festivalu (International Environmental Film Festival) v Srbiji. Film Dežela vmes (2014) je dobil številne nagrade: za najboljši dolgometražni dokumentarni film na Mednarodnem filmskem festivalu FIFE v Parizu, na Human Rights Film Festival v Neaplju (za najboljši film), na Festivalu migrantskega filma (za najboljši film) in na Lampedusa Infestival (za najboljši film).

Svetovni dan beguncev, 20. junij, bo letos posvečen religiji in medverskemu dialogu. O svojem filmu Le dihajoče bitje (Only Breathing, 2017) bosta nekaj besed povedala avtorja Ahmad Adelian in Nawal Chagar, po koncu projekcije pa bo na vrsti okrogla miza o medverskem dialogu v kontekstu integracije. Z gostoma, režiserjem Mohamedom Kenawijem (Ko Rumi sreča Frančiška) in patrom Karlom Gržanom se bo pogovarjal dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management na Univerzi na Primorskem.

Režiser Mohamed Kenawi bo za medije na voljo na dan projekcije.

V Egiptu rojeni MOHAMED KENAWI je po diplomi iz italijanskega jezika in književnosti na univerzi Ain Chams (v Kairu) delal kot prevajalec in pisatelj. Leta 2000 je emigriral v Italijo, kjer je 2002 diplomiral iz režije in montaže na Scuola di Cinema v Rimu. Med letoma 2003 in 2006 je delal na Orbit, od leta 2006 pa snema filme za Domino Film.

Festival bomo zaključili s kinom na prostem pri Slovenski filantropiji. Pred projekcijami se bomo v okviru zaključka Orientacijskega programa za osebe, preseljene v Republiko Slovenijo na podlagi letne kvote, z uporabniki programa pogovarjali o integraciji iz zornega kota beguncev in se pogostili s kurdsko in eritrejsko hrano. Večer bomo sklenili s sklopom kratkih filmov.

Več o programu letošnjega festivala in spremljevalnih dogodkih, lahko preberete na spletni strani festivala fmf.slovenija.si.

Udeležba na dogodkih je brezplačna!

Posnetek: Uroš Sedej

Nosil bom rdečo zvezdo

Ljubljana, 25.5.2018