Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Ljudsko izročilo pravi, da ima vsak izmed nas v sebi dva volkova, belega in črnega. Ves čas se bojujeta med sabo in zmaga tisti, ki ga hranimo.

O pasteh sodobne družbe, o našem odnosu in odgovornosti, smo se pogovarjali s Sanjo Lončar, vodjo izjemno uspešnega projekta Skupaj za zdravje človeka in narave. Pravi, da vedno sta potrebi dve strani, ena, ki želi neko neumnost sprožiti in druga, ki to neumnost sprejme. V nekem trenutku se bomo zbudili v svetu, ko našim otrokom ne bomo znali odgovoriti zakaj nekih stvari nismo preprečili takrat, ko bi to bilo relativno preprosto.

Vabimo vas tudi k podpisu evropske državljanske pobude Zavarujmo tla, več o tem si lahko preberete na portalu http://www.zazdravje.net/ .

Posnetek: Jerneja Čater

OSREDNJA knjižnica Celje

Ustvarjalno praznovanje kulturnega praznika

S kancem hudomušnosti lahko povežemo besedo cianotipija, ko prvič slišimo zanjo, s cianidom in tipi. Potemtakem tudi z Agato Christie. Ne pa s Francetom Prešernom. A to je veljalo le do letošnjega 8. februarja, od takrat dalje pa lahko cianotipijo postavimo v zvezo tudi s Prešernom.

Kako le?

- Moralistična različica odgovora: Ana Jelovšek je hotela s kancem cianida, živčnim strupom, živcirati svojega tipa, Prešerna, ker je namesto nje, matere svojih otrok, opeval Julijo Primic.

- Amoralistična različica odgovora: Julija Primic je s kancem cianida v opojnem napitku testirala pokončnost svojih snubcev, zmagal je Prešeren, le da se je potem vmešala Julijina mati in izbrala onega šaufenstra ali kaj je že bil, ker Prešeren ni imel denarja; mu ga je bila Ana sproti pobrala, za alimente).

Zdaj pa zares.

Posnetek: Mirjana Brelih

Materialni standard je potrošniško družbo pripeljal na raven neskončnih možnosti izpolnjevanja različnih "potreb" in želja. Na eni strani se prikazujejo neskončne možnosti užitka, na drugi strani frustracije in omejitve. Zakaj pravijo, da so najboljše stvari tiste, ki so nemoralne, prepovedane ali pa redijo… .

Ključni poudarki teme:

TheodorAdorno; vloga kulturne industrije pri mehanizmih logike gospostva

Pier Paolo Pasolini; televizija in proces nivelizacije

Jean Baudrillard; agonija realnega v sodobnem svetu


Cikel "Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?".

Knjižnica Otona Župančiča

Posnetek: Mirjana Brelih

Knjiga Prevarana Slovenija razkriva ozadja novejše slovenske zgodovine in prinaša vrsto presenetljivih, doslej spregledanih ali zamolčanih dejstev o ozadju osamosvojitve. Gre za večletno delo novinarja Mate Šurca, soavtorja odmevne uspešnice, knjižne trilogije V imenu države, ki je prejela več mednarodnih nagrad in priznanj. Matej Šurc je novembra 2016 zanjo prejel nagrado čuvaj/watchdog Društva novinarjev Slovenije.
Poleg avtorja sta v pogovoru sodelovali publicistka dr. Spomenka Hribar ter dramska igralka in pisateljica Draga Potočnjak.

Knjižnica Otona Župančiča

Po močnem simfoničnem klasicizmu bi rekli, da si je družba zaželela bolj glasbeno intimnih trenutkov. Zanimiva trojica komponistov, ki so se posvečali klavirski glasbi, se je rodila v obsegu dveh let: Schumann in Chopin 1810, leto mlajši pa je bil Liszt, ki se je rodil 1811. Prav tako je zanimivo, da imamo od vseh treh mojstrov že tudi verodostojne fotografije. Vsi trije so bili klavirski virtuozi in prav zaradi njih je postal klavir eden bolj popularnih inštrumentov ter statusni simbol meščanske vzgoje in okolja.

Posnetek: Marjetka Matić

Posnetek: Mirjana Brelih

Začel se je nov cikel pogovorno – pripovednih doživetij s Carmen L. Oven, ki jo tokrat navdihuje življenje Leva Nikolajeviča Tolstoja in Carmen nam na začetku večera pove resnično zgodbo iz njegovega življenja. Pravi, da ga je ob padcih reševala zavezanost prirodi, šepet narave, ki ga je prepoznaval v drevesih, cvetlicah, na poljih …

Gostja večera je bila Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, urednica in avtorica mnogih knjig. Pravi, da njen odnos do narave ni alternativen ter da poslušati naravo sploh ni težava, to je naše naravno stanje. Le da moramo pred tem izklopiti veliko ovir, ki grozijo, da popačijo tisto, kar zares slišimo, vidimo, vonjamo,... . Ko spoznate svoje vzorce, način, kako sodite, čustva, ki vas pahnejo v odsotnost itd., boste lažje ločili, kdaj ste sposobni poslušanja tistega, kar vam želita sporočiti narava in stvarstvo. Šele ko utišamo lastne šume, bomo slišali dobro glasbo, ki jo oddaja vse okrog nas. (Ščepec Vedenja, Sanja Lončar)

Prijeten in iskriv pogovor bo morda nekaj predramil in zaživel tudi v vas.

Naslednji dogodek tega cikla bo 13. februarja v klubu Cankarjevega doma, kjer bo Carmen gostila Naro Petroviča in dr. Jožeta Podgorška.

Posnetek: Mojca Dular

Konoplja že dolgo buri domišljijo, še posebej pa je izpostavljena v zadnjem času zaradi vse večje penetracije v prostor. Kljub temu, da je po krivici obsojana, pa je zaradi črnega trga lahko resnično nevarna. Tako kot večina zelišč je njena uporaba ob pravilni rabi zdravilna.

Gregor Škerl je predstavil nekaj zanimivih in poučnih informacij s področja pasti črnega trga, ki na uporabnike prežijo pri samozdravljenju.

Posnetek: Jerneja Čater

Dušan Rutar je tokrat govoril o zmožnosti ljudi za demokracijo, etiko in egalitarnost oziroma o samem jedru človeške narave.
V okviru cikla Predavanja za uvod v pozitivno psihologijo.

Knjižnica Otona Župančiča

Posnetek: Mirjana Brelih

Politika je postala resničnostni show in tega niso izumili Američani. V Evropi poznamo obdobje Silvija Berlusconija in njegova epizoda ni bila niti naključna niti edina.
Kulturna industrija in politika danes ustvarjata hiperrealni svet, v katerem ni več jasne meje med resničnostjo in fikcijo.
Politika pri tem ni nikakršna izjema. V ospredje stopa gola forma brez vsebine.

Cikel predavanj Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?
Predava mag. Tanja Rozman.

Knjižnica Otona Župančiča