Vid Sagadin - Špilunga

Vid Sagadin

Špilunga

Zaradi velikega zanimanja predstavljamo ponatis pesniške zbirke Vida Sagadina z naslovom Špilunga. Za pokušino ena izmed domiselnih refleksij avtorja:

BOLEČINA

Neredko je bolečina sleparska. Sposoja si zrak in nam ga vrača čistega od bolečine. Ni ga tobaka ki bi ga lahko prečistil. S tujimi nalivniki nam vrača neobstojno poezijo. Ni je terapije ki bi jo lahko ovrgla. Namesto da bi bila pri miru podira kozolce dela salte. N i ga jopiča ki bi jo lahko ujel. Poleg tega je preglasna ali pretiha kadar jo kaj piči. In nihče seveda nikoli ne ve kdaj jo kaj in kaj jo piči. Tako je z bolečino. Še posebno če je med potjo pozabila kako se joka. Da je treba jokati če si bolečina.

Knjigo je moč dobiti na spletnem portalu Za-misli.si, cena 4 evre.

Dušan Rutar - Iz šolskih klopi

Dušan Rutar

Filozofija za današnji čas

Obstajajo emancipatorične sanje. Sanjajo jih ljudje po vsem svetu. Prav tako obstajajo sile, ki skušajo uničiti take sanje, jim odvzeti emancipatorični naboj. V vsakdanjem življenju smo zato vedno znova izpostavljeni magičnemu razmišljanju politikov, ekonomistov in drugih strokovnjakov, ki nam nenehno mečejo pesek v oči, da bi spali in verjeli, kar nam pripovedujejo.

Filozof je človek, ki zna misliti in hoče misliti. Misliti hoče predvsem razliko med tem, kar nam nenehno pripovedujejo predstavniki medijev, strokovnjaki in politiki, da bi jim verjeli, kot rečeno, in tem, česar ne povedo, o čemer ne govorijo.

Filozofsko razmišljanje nam tako pomaga razumeti, kaj se dogaja z nami, kam se premika ta svet, ki ga usmerja vojaška/politična/ekonomska elita. Filozofiranje zato ni prazno govorjenje, temveč je, prav nasprotno: dokaz, koliko praznega govorjenja se sicer zliva na nas, ne da bi se tega polno zavedali. Šele ko premaknemo pogled, ko postanemo pozorni na omenjeno razliko, se začnemo z grozo zavedati, kako neproduktivne so zgodbe, ki jih poslušamo iz dneva v dan, kako ničesar nimamo od njih.

Filozofija za današnji čas je zato pomembnejša, kot je bila kadarkoli v preteklosti, kajti svet se premika proti breznu, ki ga večina ljudi še ne sluti. Obstaja sicer fantazija o svetu brez ljudi, toda lahko se zgodi, da nekega dne to ne bo več zgolj fantazija.

Mehka vezava, 13,5 x 21 cm, 154 strani.

Leto izdaje: 2016

Branje osvobaja in bogati, zato se drži te strani

Vid Sagadin - Špilunga

Vid Sagadin

Špilunga

Preberite več!

Dušan Rutar - Filozofija za današnji čas

Dušan Rutar

Filozofija za današnji čas

Preberite več!

Dušan Rutar - Iz šolskih klopi

Dušan Rutar

Iz šolskih klopi

Preberite več!

Dušan Rutar - Duhovnikova sobica

Dušan Rutar

Duhovnikova sobica

Preberite več!

Dušan Rutar - Materina roka

Dušan Rutar

Materina roka

Preberite več!

Elena Pečarič - EUtropija

Elena Pečarič

EUtropija

Preberite več!

Dušan Rutar - Ne, oči, ne!

Dušan Rutar

Ne, oči, ne!

Preberite več!

Dušan Rutar - Psihologija v kapitalizmu

Dušan Rutar

Psihologija v kapitalizmu

Preberite več!

Mitja Reichenberch in Dušan Rutar - Kje je Wagner?

Mitja Reichenberg in Dušan Rutar

Kje je Wagner?

o neskončnem vračanju istega

Preberite več!

Aleš Praprotnik - Denar

Aleš Praprotnik

Denar - Nedolžna prevara?

Kdo v resnici ustvarja denar, kako deluje monetarni sistem in predlogi za temeljito reformo

Preberite več!

Dušan Rutar - Komunizem

Dušan Rutar

Komunizem

Preberite več!

Kompleksna družba v radikalni sredini

Radej B., M. Golobič, M. Macur

Kompleksna družba v radikalni sredini

Radej B., M. Golobič, M. Macur, december 2012. Ljubljana: Oddelek za krajinsko arhitekturo BF/UL, predgovor S. Dragoš, 240 str.

Dušan Rutar - Iz šolskih klopi

Dušan Rutar

Iz šolskih klopi

Nadaljevanje in konec Anine zgodbe

Dragi Dušan,

Ni se spremenilo okolje, v katerem živim, niso se spremenili ljudje, s katerimi živim, ni se spremenila družba, v kateri delujem, niti ljudje, s katerimi se družim. Spremenila sem se jaz. In zato se je spremenilo moje dojemanje vsega tega. Človek bi zlahka verjel, da se je spremenilo vse drugo razen njega samega. Pa je ravno nasprotno. Prvič v življenju se sprašujem, kaj je tisto, kar bi rada. Kaj bi rada naredila, da bi bilo moje. Prvič si želim, prvič imam želje. In te želje znam artikulirati, si jih želim artikulirati in jih hočem artikulirati.

Analiza mi je vzela neskončna vprašanja, ki vodijo v slabo neskončnost. Večni zakaj brez odgovorov. Vzela mi je strah, dvom, negotovost, občutek, da je krivda za moje obnašanje tam nekje, zunaj mene, neodvisna od tega, kako ravnam, kako delujem.

Mehka vezava, 13,5 x 21 cm, 120 strani.

Leto izdaje: 2016

Dušan Rutar

Materina roka

Nadaljevanje resnične zgodbe

Preden je oče posilil Ano, svojo hčerko torej, pri njenih enajstih letih, je stopila na prizorišče mama. Ana ni mogla dojeti, da lahko mati stori svoji hčerki kaj takega, kot je storila njej. Ko ljudje premlevajo o posilstvih, navadno mislijo na moške, ki posiljujejo ženske, ali na primer na duhovnike, ki spolno zlorabljajo tuje otroke. Izjemno red­ko se zgodi, da kdo omeni mater, ki kaj takega stori lastni hčerki.

Ana ne pozna besede, s katero bi opisala dogajanje. Opisa­no je v knjigi, ki jo držite v roki. Opisano je, ker je tako prav, ker je treba pretrgati molk številnih otrok, ki trpijo iz dneva v dan in ne prenašajo le nasilja duhovnikov, temveč prenašajo tudi nasilje očetov in nasilje mater.

Ana pričuje za nasilje staršev nad otroki.

Knjiga se konča na način, ki ga je Žiga Valetič opisal ta­kole:

“Priznam, prve knjige nisem niti pogledal. V tako težke izkušnje se je človek včasih pripravljen vživljati, spet drugič seveda ne. Me je pa ta druga knjiga popol­noma razorožila … Brez nje bi bila prva knjiga polo­vična, zdaj pa je vse skupaj zaokrožena zgodba, ki ima, za nameček, najboljši možni konec. To delo izraža ogromno človeškega poguma – pri obeh vpletenih – in ogromno kakovostne refleksije nekega procesa, ki se bo šele sčasoma pokazal za uspešen, in neverjetno drago­cen proces preobrazbe.”

Mehka vezava, 13,5 x 21 cm, 198 strani.

Leto izdaje: 2015

Dušan Rutar - Psihologija v kapitalizmu

Dušan Rutar

Duhovnikova sobica

Nisem kriva

Psihologi so že pred časom nesporno dokazali, da pomanjkanje pristnih medčloveških odnosov ne tlakuje le poti v osamljenost in odtujenost, ne ustvarja zgolj hladnih prostorov med ljudmi in duhovne puščave, temveč je tudi pomemben vzročni dejavnik pri občutkih nesreče, pri depresijah in samomorih ter celo fiziološki dejavnik, zaradi katerega nekateri ljudje resno zbolijo in na koncu umrejo.

Tretja zgodba o Ani je na žalost zelo človeška ponazoritev popolnega zloma pristnih medčloveških odnosov, zaradi česar se skupaj z njo spustimo do dna, v pekel. Zelo pomembno vlogo pri tem odigra duhovnik, ki je sicer šolan, da pomaga drugim ljudem.

Zaupanje zlorabljenega otroka v odraslega šolanega človeka, ki vsak dan pri maši pridiga ljudem o pomenu prijateljstva, ljubezni, medsebojne pomoči in duhovnosti, je tako rekoč brezmejno, zato je to, kar se zgodi v duhovnikovi sobici, polni knjig, pridušene svetlobe in prijetnih vonjav, ultimativni dokaz popolne izprijenosti, pokvarjenosti, cinizma in bede ne le človeškega osebka, ki se sicer trudi, da bi mu ljudje zaupali, temveč tudi korporacije, ki mu sprenevedavo dovoli, da zlorablja ljudi.

Nikoli ni odgovarjal za svoja dejanja, toda če obstaja bog, v katerega je kdaj morda celo iskreno verjel, se bo cvrl v peklu.

Ana se je izvlekla, čeprav je dolgo verjela, da je sama kriva za vse. Danes ve, da je čista in da so bili za njeno trpljenje krivi drugi. Ne le oče in mati, temveč tudi duhovnik.

Mehka vezava, 13,5 x 21 cm, 170 strani.

Leto izdaje: 2015

Elena Pečarič - EUtropija

Elena Pečarič

EUtropija

Kako sploh lahko ponovno in pravzaprav tako hitro iz enega enoumja, socialrealističnega, zapademo, preskočimo, zablodimo v drugo, enoumje »evrofilije«, evroideologije ali evrorežima? Enoumje je v resnici po definiciji le eno, gre za različne pojavne vsebine, ki pa delujejo na istih principih dominacije in izključevanja. Še posebej, ko smo se v naših krajih nedolgo tega uprli in osvobodili enega režima in diktata; in glej, že takoj ga zamenjamo z drugim!

Elena Pečarič v EUtropiji

Založba Sanje

Knjigo lahko brezplačno dobite na https://www.scribd.com/doc/272646182/EUtropija

Postkapitalistična družba (Post-capitalist Society, Peter F. Drucker, 1994)

Zelo simptomatično je, da se v kapitalističnih občestvih, in danes so vsa občestva taka, saj je kapitalizem zmagoslaven, vse bolj uveljavlja besednjak, imenujem ga novorek, v katerem je poudarjen pomen znanja. V danes že skoraj klasični razpravi, ki je izšla leta 1994, najdemo ključne koordinate takega besednjaka, ki je tako rekoč povsod, kar je vsekakor zanimivo prav v luči zapisanega. Freud je namreč nenehno poudarjal, da je dobro analizirati simptome, saj ima analiza razsvetljenske učinke, poleg tega pa preprečuje zdrs v temo oziroma v brezno zla in niča.

Dušan Rutar - Psihologija v kapitalizmu

Dušan Rutar

Ne, oči, ne!

To je knjiga o trpljenju v peklu, ki se imenuje družina. Je knjiga o incestu, nasilju nad otrokom v peklu, ki se imenuje družina. Obenem je knjiga o ignoranci vseh, ki so stali okoli in so tudi del pekla, ki se imenuje družina. Je tudi knjiga o dvigovanju iz pekla, ki ga niso omogočili strokovnjaki, ki jih je sicer mrgolelo okoli te družine, ki je pekel.

Knjiga je množica pisem ženske, ki se je izvlekla, čeprav je bilo veliko bolj verjetno, da se ne bo. Imela je srečo, ki je številne druge žrtve spolnega nasilja nimajo. Morda bo kaj prispevala k temu, da se bo iz pekla, ki se imenuje družina, izvlekel še kdo.

Dušan Rutar - Psihologija v kapitalizmu

Dušan Rutar

Psihologija v kapitalizmu

Živimo v reakcionarnih časih, v katerih pospešeno napadajo velika spoznanja in dosežke napornega intelektualnega dela iz preteklosti ter jih nadomeščajo s tehničnim znanjem, s tržnimi produkti, ki jih je mogoče uporabiti hitro in na enostaven način, z lahko predstavljivimi prijemi za delo na sebi, ki jih je mogoče uporabiti kadarkoli in kjerkoli, vse skupaj pa naddoloča moralistični nauk, da potrebujejo ljudje tukaj in sedaj strokovne nasvete, kako bolj kakovostno živeti. Misel tako udomačujejo in skušajo prikazati kot nekaj prijaznega, zlahka prebavljivega in namenjenega trgu po principu za vsakega nekaj.

Usoda psihoanalize je neposreden izraz zatona intelektualnega dela v zadnjih desetletjih po Lacanovi smrti. Danes večina ljudi misli, da je psihoanaliza: del psihologije osebnosti; tehnika za delo na sebi; vrsta psihoterapije; alternativa psihiatriji, ki ji tako ali tako grozi, da jo bo posrkala biologija; ubogi pastorek nevrologije in kognitivne znanosti. Vzporedno lahko spremljamo splošne napade na intelektualno delo in kreativno raziskovanje, katerih nosilci in zastopniki pred našimi očmi spreminjajo humanistično misel s psihologijo vred v deklo kapitalizma, pljuvajo po Marxu, češ da je bil totalitaren, napadajo Darwina, zlasti v Ameriki, kot da je garjav pes, nekateri postavljajo pod vprašaj celo Einsteinova odkritja.

Kapitalizem s prijaznim obrazom tako spreminja ljudi v srečne sužnje, potiska psihoanalizo kot teorijo subjekta na smetišče, obenem pa nagovarja ljudi, naj ne mislijo, češ da je smisel življenja ležanje na plaži, potrošništvo, komuniciranje, delo na sebi, učenje socialnih veščin ter dodajanje vrednosti.

Danes nas moderna intelektualna misel potrebuje bolj kot kadarkoli, kajti če v tem boju izgubimo, bo izgubila tudi civilizacija.

Podkategorije