Posnetek: Svitlana Prykhodko

Osebnostne motnje so stare toliko, kolikor je staro človeštvo, znanost pa se z njimi poglobljeno ukvarja komaj zadnjih nekaj desetletij. Prvi so jih prepoznavali moderni psihoanalitiki, ki so osnovali teorije za njihovo razumevanje in izpeljali metode za zdravljenje. Pozneje so osebnostne motnje našle svoje mesto znotraj kognitivno-vedenjskih teorij. Po zaslugi napredka na področju nevroznanosti pa danes dobro razumemo, kakšno je nevrobiološko ozadje osebnostnih motenj.

Simon Brezovar je psiholog in doktor znanosti s področja eksperimentalne psihologije. Kot specializant klinične psihologije je zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani, njegov osrednji raziskovalni in klinični interes pa predstavljajo bolezni staranja. Kot predavatelj na Univerzi na Primorskem poučuje več predmetov na študiju Biopsihologije, predava pa tudi na podiplomskem študiju Fizioterapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Brezovar je avtor strokovnih in znanstvenih člankov, njegovi prispevki pa so bili predstavljeni na kongresih in konferencah tako doma kot v tujini. Bil je dolgoletni član Slovenskega društva za nevroznanost (SiNAPSA), kjer je več let deloval kot vodja organizacije Tedna možganov.

Povezovalec dr. Samo Rugelj

Gost dr. Simon Brezovar

Sodeluje asist. dr. Tina Zadravec

Posnetek: Svitlana Prykhodko

Dogodek je namenjen predstavitvi zbirke poezije Esada Babačića Every Child Is Beautiful When Born. Selected Poems (Vsak otrok je lep, ko se rodi. Izbrane pesmi), ki bo v angleškem prevodu Andreja Pleterskega izšla pri ameriški založbi Dalkey Archive Press – gre za dolgoletno sodelovanje, ki vsako leto prinaša angleški prevod slovenskega avtorja v središču in izid njegove knjige v Združenih državah Amerike. Babačić, pevec in pisec besedil pri pankovski skupini Via Ofenziva, se je po dokončnem zatonu panka v Jugoslaviji posvetil pisanju lirike in do danes izdal 13 pesniških zbirk. Za pesem Donava je na Dunaju prejel mednarodno nagrado Hörbiger, nominiranec za Jenkovo in veronikino nagrado, prejemnik književne nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje umetniško literaturo 21. stoletja.

Povezovalec Igor Divjak.

Posnetek: Elena Pečaril & Laura Ličer

Spoštovani,

da prebijemo in preživimo to obdobje, smo si izmislili izziv. Tudi za vas, ki ste doma in imate morda veliko več posluha ter smisla za petje kot ga premorem sama. Kdo bo boljši v prepevanju spodaj napisanega besedila?

Odpiramo nagradno igro – vaše domače posnetke nam pošljite na e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Nagrada za drugo in tretje mesto so štiri ure brezplačnega kisika na mojem domu (s kavico in piškoti). Prva nagrada – noč na respiratorju ;)

Koronavirus, koronavirus

dej pober se že od nas,

koronavirus, koronavirus,

ne, ne boš prestrašil nas.

koronavirus, koronavirus,

ne, ne boš nas ugnobil,

koronavirus, koronavirus,

prekleta žvau, dej nam že mir.

koronavirus, koronavirus,

zarad tebe smo doma,

koronavirus, koronavirus,

familija že čist je zmešana.

koronavirus, koronavirus,

res te mamo že dovolj,

a da boš vedel, da ti bo jasno,

na konc popušil boš ta boj.

Mi se ne damo, mi se ne damo,

skret papirja je dovolj,

Mi se ne vdamo, mi se ne vdamo,

tud naše skrinje polne so.

Posnetek: Svitlana Prykhodko

V letu 2019 smo bili na domačih tleh, kot tudi po celem svetu priča globalnim okoljskim protestom, ki so naslavljali svetovne voditelje, politike in družbo, da potrebujemo korenite družbene spremembe. Ob izdaji prevoda Zelena država: premišljanje demokracije in suverenosti se bomo skupaj z gosti vprašali po tem, kako bi bilo mogoče državo prenoviti, jo transformirati, da bi omogočili nam kot tudi našim zanamcem pot v trajnostno prihodnost.

Povezovalec Nejc Jordan

Gost dr. Andrej Lukšič, dr. Dušan Plut

Posnetek: Svitlana Prykhodko

Kako spreminjati svoje navade in zakaj začeti pri malih spremembah, ki lahko prinesejo velike rezultate?

O tem se je ob izidu knjige Atomske navade pogovarjala Irena Miš Svoljšak z Boštjanom Gorencem - Pižamo in nevrologinjo doc. dr. Tino Bregant.

Marsikaterega Slovenca so pritegnili fantazijski romani v nadaljevanjih – sage, ki nekako pod pretvezo, da opisujejo neresničen svet, pripovedujejo o stvareh in dogodkih, ki se v vseh časih dogajajo med ljudmi. Tudi Domna Mezga so. Tako zelo, da je napisal prvo slovensko fantazijsko sago z naslovom Ilonika. Njen prvi del je pravkar izšel.

Posnetek: Svitlana Prykhodko

Trideset let po padcu berlinskega zidu je jasno, da procesi demokratizacije in združevanja Evrope, napovedani v zgodovinskem letu 1989, niso uspeli doseči svojih ciljev. Čeprav je bilo porušenih veliko realnih in simboličnih zidov, so se namesto njih dvignili novi in nekateri še vedno globoko vznemirjajo našo družbo.

Muzej novejše zgodovine Slovenije je v sodelovanju z založbo Beletrina, MMC RTV Slovenija, Spomenikom berlinskemu zidu (Stiftung Berliner Mauer) iz Berlina, Zgodovinskim muzejem Bosne in Hercegovine (Historijski muzej BIH) iz Sarajeva in zavodom 47/04 iz Gorice osnoval mednarodni projekt Izza zidov: 1989–2019, namenjen pogovoru in zbiranju spominov o deljenih mestih. prihodnosti brez kritičnega razmišljanja in večplastnega spominjanja. Nastala je monografija Izza zidov 1989-2019, ki sta jo predstavila Ervih Hladnik Milharčič in dr. Kaja Širok.

Sodeluje

- Ksenija Benedetti, dolgoletna šefinja Protokola Republike Slovenije, predavateljica in svetovalka za poslovno komuniciranje in protokol

Povezovalec

- Vesna Milek, novinarka, publicistka in pisateljica

Prireja Založba Sanje d.o.o. Predstavitev in pogovor ob objavi knjige Kažipoti.

Košček sonatine je prebral Boris Cavazza.

Posnetek: Svitlana Prykhodko

Imamo vse bolj pametne hiše, ki vse bolj izčrpavajo svoje lastnike. Vse bolj pismene aplikacije, ki ustvarjajo vse bolj nepismene otroke. Pametne avte, ki omogočajo da se po cesti vozijo vse slabši vozniki. Tehnologija, ki naj bi nam prihranila čas, nam ga v resnici krade. S prihodom 5G tehnologije, pa se bodo stroji imeli še bolje, kaj pa bomo počeli ljudje?

O tem kakšen tehnološki razvoj želimo in kako se ubraniti pred tehnologijami, ki koristijo le ciljem peščice in nam kradejo zdravje, čas in denar se bomo pogovarjali s Sanjo Lončar, avtorico priročnikov Kako do več energije in Kako ohraniti možgane, Gregorjem Kosom iz Gibanja za človeku prijazno tehnologijo, in Igorjem Šajnom - stavbnim biologom in strokovnjakom za tveganja, ki jih ustvarja naše bivalno okolje.

Posnetek: Svitlana Prykhodko

Boj proti zatiranju je lahko uspešen le, če je dobro informiran, če so zatirani opolnomočeni v kritičnem razmišljanju o dominantni družbeni strukturi. »Kultura tišine« je »bankirski koncept izobraževanja«, ki vzdržuje podrejeni položaj. Če vsak pedagoški odnos vedno zaznamuje poteza ideološkosti, se vprašajmo, kako dejansko izobraziti moč zatiranih. Avtorji in avtorice knjig, ki jih bomo predstavili v pogovoru, zagovarjajo izobraževalne prakse, ki temeljijo na kritičnem, problemskem in dialoškem poučevanju.

Z nami bodo knjige:

Paulo Freire: Pedagogika zatiranih (Krtina)

Frank Furedi: Zapravljeno: zakaj šola ne izobražuje več (Krtina)

Vesna Pobežin Roš: Pedagoška ideologija ali kdo zdaj tu uživa? (DTP Analecta)

Tamara Narat, Urban Boljka (ur.): Generaciji navidezne svobode: otroci in starši v sodobni družbi (Sophia)

Avtorska skupina: Kaj po univerzi? (Založba /*cf.)

Michel Foucault: Arheologija vednosti (SH)

Povezovalec Nika Nikolič

Prireja Kooperativa THD, konzorcij petih humanističnih založb (DTP Analecta, Krtina, Sophia, Studia humanitatis in Založba /*cf.)

Gost Tomaž Grušovnik, Vesna Pobežin Roš